Glavni namen konvencije in protokolov je zavarovati morsko okolje in obalno območje Sredozemskega morja.
Sklepi EU omogočajo pristop h konvenciji in protokolom ter po potrebi integriranje sprememb.

KLJUČNE TOČKE

Barcelonska konvencija

Obstaja 22 pogodbenic Barcelonske konvencije, mednarodne konvencije, ki vključuje 21 držav, ki mejijo na Sredozemsko morje (vključno z 8 državami EU – Hrvaško, Ciprom, Francijo, Grčijo, Italijo, Malto, Slovenijo in Španijo), in EU.
Konvencija od pogodbenic zahteva, da sprejmejo vse ukrepe, posamično ali skupaj, za zavarovanje in izboljšanje Sredozemskega morskega okolja in obalnega območja, da bi prispevale k trajnostnemu razvoju.

Cilji konvencije so:

varovanje morskega okolja in obalnega območja z ukrepi, namenjenimi preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja ter, kolikor je mogoče, njegovemu odpravljanju, ne glede na to, ali gre za posledice dejavnosti na kopnem ali morju,
ocenjevanje in kontroliranje onesnaževanja,
izvajanje trajnostnega upravljanja naravnih morskih in obalnih virov,
integriranje okolja v gospodarski in družbeni razvoj,
varovanje naravne in kulturne dediščine,
krepitev solidarnosti med državami, ki mejijo na Sredozemlje, in
prispevanje k izboljšanju kakovosti življenja.

Vsaka pogodbenica sporazuma se zaveže k:

uvedbi sistema sodelovanja in izvajanja programa integriranega spremljanja in ocenjevanja z informacijami in ocenami za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja ter zmanjšanju ali odpravljanju onesnaževanja Sredozemlja z namenom doseganja dobrega okoljskega stanja*,
vzpostavitvi morskih zavarovanih območij (znanih kot MPA) in posebej zavarovanih območij s sredozemskim pomenom (znanih kot SPAMI),
izvajanju integriranega upravljanja obalnih območij (ICZM)*,
odpravljanju kopenskih virov onesnaževanja,
odpravljanju morskih virov onesnaževanja,
načrtom ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih,
sodelovanju na področju znanosti in tehnologije,
izdelavi ustreznih postopkov za določitev odgovornosti in odškodnine za škodo, ki je posledica onesnaževanja zaradi kršitev določb konvencije.

Spremenjena je bila leta 1995. Glavne spremembe se nanašajo na:

razširitev geografskega področja uporabe Konvencije na obalo,
uporabo previdnostnega načela,
uporabo načela „plača onesnaževalec“ – glej povzetek,
spodbujanje presoj vpliva,
varstvo in ohranjanje biološke raznovrstnosti,
boj proti onesnaževanju zaradi čezmejnega pretoka nevarnih odpadkov,
dostop do informacij in sodelovanje javnosti.

Konvencija ima priloženih 7 protokolov:

Protokol o odmetavanju

Pokriva le onesnaževanje območja Sredozemskega morja, ki ga povzročajo ladje in zrakoplovi.
Prepoveduje odmetavanje določenih vrst odpadkov in snovi (določene strupene spojine, živo srebro, kadmij, plastika, surova nafta itd.).
Zahteva predhodno izdajo nacionalnih dovoljenj za druge vrste odpadkov ali snovi, kot so arzen, svinec, baker, cink, krom, nikelj, vsebniki, odpadne kovine in določene vrste pesticidov.

Preventivni in nujni protokol

Vključuje pravila Barcelonske konvencije za sodelovanje med pogodbenicami pri preprečevanju in v nujnih primerih boja proti onesnaževanju Sredozemlja, ki ga povzročajo ladje.
Prav tako si prizadeva spodbujati razvoj in izvajanje mednarodnih predpisov, sprejetih na podlagi Mednarodne pomorske organizacije.
Določa operativne ukrepe, ki jih morajo pogodbenice sprejeti v primeru onesnaževanja z ladij (ocenjevanje, odprava/zmanjšanje, informativni ukrepi), pa tudi nujne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na krovu ladij, v obalnih obratih in v pristaniščih (zlasti razpoložljivost in skladnost z načrti za izredne razmere).

Protokol o kopenskih virih onesnaževanja

Pokriva onesnaževanje, ki ga povzročajo izpusti iz rek, odtoki, kanali ali drugi vodotoki, ali onesnaževanje, ki izvira iz katerega koli drugega vira ali dejavnosti (vključno z onesnaževanjem zraka na kopnem) na ozemlju pogodbenice protokola.
Navaja snovi, katerih odvajanje je prepovedano, in dejavnike, ki jih je treba upoštevati, da se odpravi onesnaževanje teh snovi.
Navaja tudi snovi, za katere je potrebno dovoljenje pristojnih nacionalnih organov za njihovo odvajanje.
Določa sodelovanje na področju raziskav in obveščanja ter sprejetje ustreznih programov, ukrepov in standardov za zmanjšanje ali odpravo ciljnih snovi.

Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti

Protokol obravnava:
- posebej zavarovana območja Sredozemlja in posebej zavarovana območja s sredozemskim pomenom,
- varstvo naravnih virov območja Sredozemlja,
- ohranjanje raznolikosti genskega sklada in
- varovanje določenih naravnih krajev z ustvarjanjem nizov posebej ohranjenih območij.
Zahteva, da vsaka pogodbenica razvije smernice za vzpostavitev in upravljanje zavarovanih območij ter navede določeno število ustreznih ukrepov, ki jih mora sprejeti, kot so:
- prepoved odlaganja ali razkladanja odpadkov,
- reguliranje uvedbe kakršnih koli tujerodnih ali gensko spremenjenih vrst.
Določa nacionalne ali lokalne ukrepe, ki jih mora vsaka pogodbenica sprejeti za varstvo živalskih in rastlinskih vrst po celotnem območju Sredozemlja.

Protokol o dejavnostih na morju

Pokriva široko paleto dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja ter obravnava številna vprašanja, med drugim:
- zahteve za dovoljenje,
- odstranitev zapuščenih ali neuporabljenih naprav,
- uporabo in odstranitev škodljivih snovi,
- zahtev glede odgovornosti in odškodnine in
- usklajevanje z drugimi pogodbenicami Barcelonske konvencije na regionalni ravni.
Vsaka pogodbenica posamično ali z dvostranskim ali večstranskim sodelovanjem sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev, zmanjšanje, odpravo in nadziranje onesnaževanja na območju protokola, ki nastane zaradi izvajanja dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja na morju.
Zavežejo se tudi, da bodo uporabljale najboljše razpoložljive tehnologije, ki so najbolj okoljsko učinkovite in gospodarsko primerne.

Protokol o nevarnih odpadkih

Zahteva, da pogodbenice sodelujejo, kadar velika količina nafte in/ali drugih škodljivih snovi v Sredozemskem morju, naključnih ali kumulativnih, pomeni resno in neposredno nevarnost za morsko okolje, obalo ali gospodarske, zdravstvene ali ekološke interese ene ali več pogodbenic.
Sodelovanje se osredotoča na:
- pripravo načrtov za izredne razmere,
- spodbujanje ukrepov za boj proti onesnaževanju z nafto v morju,
- spremljanje in izmenjavo informacij v zvezi s stanjem Sredozemskega morja,
- razširjanjem informacij o organizaciji virov in
- nove metode preprečevanja in boja proti onesnaževanju ter o razvoju raziskovalnih programov na to temo.

Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij

Njegov namen je vzpostaviti skupne podlage za ICZM, ki temelji na ekosistemskem pristopu v Sredozemlju, začel pa je veljati 24. marca 2011.
ICZM ima šest (6) ciljev:
- trajnostno razvijanje obalnih območij z racionalnim načrtovanjem dejavnosti,
- ohranjanje obalnih območij,
- trajnostno rabo naravnih virov,
- ohranjanje ekosistemov in obalnih linij,
- preprečevanje in zmanjševanje naravnih nesreč in podnebnih sprememb,
- izboljšanje sodelovanja.

EU je pogodbenica vseh zgoraj navedenih protokolov, razen Protokola o nevarnih odpadkih.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Barcelonska konvencija je začela veljati 15. aprila 1978.
Protokol odmetavanja je začel veljati 15. aprila 1978.
Protokol o kopenskih virih onesnaževanja je začel veljati 6. novembra 1983.
Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti je začel veljati 12. decembra 1999.
Preventivni in nujni protokol je začel veljati 25. junija 2004.
Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij je začel veljati 24. marca 2011.
Protokol o dejavnostih na morju je začel veljati 29. marca 2013.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

Barcelonska konvencija (Evropska komisija),
Barcelonska konvencija (Program Združenih narodov za okolje).

KLJUČNI POJMI

Dobro okoljsko stanje: v Okvirni direktivi o morski strategiji EU (Direktiva 2008/56/ES – glej povzetek) je opredeljeno kot okoljsko stanje morskih voda, ki zagotavljajo ekološko raznolike in dinamične oceane in morja, ki so čista, zdrava in produktivna v okviru svojih naravnih pogojev, uporaba morskega okolja pa je na trajnostni ravni, tako da se ohrani možnost uporabe in dejavnosti za sedanje in prihodnje generacije.

Integrirano upravljanje obalnih območij: dinamični postopek za trajnostno upravljanje in uporabo obalnih območij, pri čemer se hkrati upošteva krhkost obalnih ekosistemov in krajin, raznolikost dejavnosti in uporab, njihov medsebojni vpliv, pomorsko poslanstvo nekaterih od njih ter njihov vpliv na kopno in morje.

GLAVNI DOKUMENTI

Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem (Barcelonska konvencija) (UL L 240, 19.9.1977, str. 3–11).

Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (spremenjena Barcelonska konvencija)

Protokol o preprečevanju onesnaževanja Sredozemskega morja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov (UL L 240, 19.9.1977, str. 12–34).

Sklep Sveta 77/585/EGS z dne 25. julija 1977 o sklenitvi Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem in Protokol o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov (UL L 240, 19.9.1977, str. 1–2).

Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem kopenskih virov (UL L 67, 12.3.1983, str. 3–18).

Spremembe protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov s kopnega (UL L 322, 14.12.1999, str. 20–31).

Sklep Sveta 1999/801/ES z dne 22. oktobra 1999 o sprejetju sprememb k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 18–31).

Sklep Sveta 83/101/EGS z dne 28. februarja 1983 o sklenitvi Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem (UL L 67, 12.3.1983, str. 1–2).

Protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju (UL L 322, 14.12.1999, str. 3–17).

Sklep Sveta 84/132/EGS z dne 1. marca 1984 o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih Sredozemlja (UL L 68, 10.3.1984, str. 36–37).

Sklep Sveta 1999/800/ES z dne 22. oktobra 1999 1999 o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju ter o sprejetju prilog k navedenemu protokolu (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 1–2).

Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (UL L 261, 6.8.2004, str. 41–46).

Sklep Sveta 2004/575/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Protokola k Barcelonski konvenciji o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem v zvezi s sodelovanjem pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (UL L 261, 6.8.2004, str. 40).

Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja (UL L 34, 4.2.2009, str. 19–28).

Sklep Sveta 2010/631/EU z dne 13. septembra 2010 o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije (UL L 279, 23.10.2010, str. 1–2).

Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja (UL L 4, 9.1.2013, str. 15–33).

Sklep Sveta 2013/5/EU z dne 17. decembra 2012 o pristopu Evropske unije k Protokolu o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja (UL L 4, 9.1.2013, str. 13–14).

POVEZANI DOKUMENTI

Obvestilo o začetku veljavnosti Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem zaradi raziskovanja in izkoriščanja epikontinentalnega pasu, morskega dna in njegovega podmorja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemskega morja (UL L 187, 6.7.2013, str. 1).

Obvestilo o začetku veljavnosti Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (UL L 242, 20.9.2011, str. 1).

Zadnja posodobitev 30.06.2020

Top