EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Širitev

enlargement

Evropska gospodarska skupnost, ustanovljena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je danes znana kot Evropska unija (EU), je imela prvotno šest članic: Belgijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Luksemburg in Nizozemsko. Od takrat se je EU pridružilo še 22 držav, vključno z zgodovinsko širitvijo leta 2004, ki zaznamuje ponovno združitev Evrope po desetletjih delitve. Združeno kraljestvo od 1. februarja 2020 ni več del Evropske unije.

Politika širitve EU trenutno zajema Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo*, Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo.

V Pogodbi o Evropski uniji (člen 49) je določeno, da lahko za članstvo v EU zaprosijo samo evropske države, ki spoštujejo vrednote EU in si prizadevajo za njihovo spodbujanje. Postopek prijave se lahko začne le na izrecno željo teh držav in s soglasjem vseh obstoječih držav članic EU.

Da bi bil postopek objektiven in pregleden, so države članice določile številna pravila in merila, ki jim pomagajo pri odločanju, kdaj je država prosilka pripravljena, da se pridruži EU in postane članica. Ta merila se nanašajo na:

  • stabilnost demokratičnih institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter varstvo manjšin (politična merila); 
  • obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost spopadanja s pritiski konkurence in tržnimi silami v EU (gospodarska merila);
  • sposobnost prevzemanja obveznosti članstva (npr. uporaba zakonodaje EU).

Poleg tega mora biti EU sposobna vključevati nove članice, zato si pridržuje pravico do odločanja o tem, kdaj jih je pripravljena sprejeti.

Za Zahodni Balkan veljajo dodatni pogoji, ki se večinoma nanašajo na regionalno sodelovanje in dobre sosedske odnose („Stabilizacijsko-pridružitveni proces“).

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.