Konvencija o jedrski varnosti

 

POVZETEK:

Konvencija o jedrski varnosti – Izjava Evropske skupnosti za atomsko energijo se v skladu z določbami člena 30(4)(iii) Konvencije o jedrski varnosti

Sklep 1999/819/ Euratom – pristop Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) h Konvenciji o jedrski varnosti

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEGA SKLEPA?

• Konvencija o jedrski varnosti je mednarodna konvencija, katere cilj je izboljšati jedrsko varnost po vsem svetu. Vse države EU so pogodbenice konvencije. Skupnost, ustanovljena s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), ima skupne pristojnosti z državami EU na področjih, ki jih ureja Konvencija.
• S Sklepom se odobri pristop Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) h Konvenciji. Zaradi upoštevanja pristopa novih držav članic k EU je bil spremenjen leta 2004.

KLJUČNE TOČKE

Odgovornosti Euratoma

• Euratom nima jedrskih objektov, opredeljenih v Konvenciji.
• Varnost jedrskih objektov je glavna odgovornost imetnika ustreznega dovoljenja, ki ga izda država EU, na ozemlju katere se postavi objekt.
• Odgovornosti Euratoma v okviru Konvencije izhajajo iz Pogodbe Euratom (naslov II, poglavje 3), ki obravnava varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izhajajo iz ionizirajočih sevanj, kot je potrdilo Sodišče Evropske unije (sodba C-29/99).

Cilji

• Namen Konvencije je:
  • doseči in vzdrževati visoko raven jedrske varnosti s krepitvijo nacionalnih ukrepov in tehničnega sodelovanja,
  • vzpostaviti in vzdrževati učinkovite obrambne mehanizme v jedrskih objektih proti radiološkim nevarnostim za zaščito posameznikov in okolja,
  • preprečevati jedrske nesreče in ublažiti posledice teh nesreč.
• Konvencija ne določa podrobnih varnostnih standardov, temveč vsebuje obvezo za uporabo temeljnih varnostnih načel za jedrske objekte.

Področje uporabe

Konvencija se uporablja za varnost nepremičnih civilnih jedrskih elektrarn, vključno z napravami za shranjevanje, ravnanje in obdelavo radioaktivnih snovi, ki so na isti lokaciji in so neposredno povezane z obratovanjem jedrske elektrarne.

Izvajanje

• Pogodbenice Konvencije so se obvezale, da bodo vzpostavile zakonodajni, regulativni in upravni okvir za zagotovitev varnosti jedrskih objektov, ki zagotavlja:
  • določitev zadostnih državnih varnostnih zahtev in predpisov;
  • sistem izdajanja dovoljenj za jedrske objekte in prepoved obratovanja brez dovoljenja;
  • sistem inšpekcije in ocenjevanja. Celovite in sistematične ocene se izvedejo pred gradnjo in prevzemanjem objekta ter med njegovo celotno življenjsko dobo;
  • ukrepe za izvrševanje predpisov in pogoje dovoljenj (začasen odvzem ali preklic dovoljenj itd.).
• Pogodbenice morajo ustanoviti neodvisen upravni organ, ki izdaja dovoljenja in zagotavlja, da se predpisi pravilno izvajajo. Naloge tega organa morajo biti učinkovito ločene od nalog vseh drugih organizacij, ki se ukvarja s pospeševanjem ali uporabo jedrske energije.
• Imetniki dovoljenj morajo opredeliti politike, ki dajejo prednost varnosti, in pripraviti program zagotavljanja kakovosti, s katerim bodo zagotovili izpolnjevanje zahtev. Vzpostaviti je treba izredne ukrepe, v okviru katerih so podrobno opisani postopki obveščanja ustreznih organov, kot so bolnišnice.
• Vsaka pogodbenica Konvencije mora drugi pogodbenici predložiti poročilo o ukrepih, ki jih sprejme zaradi izpolnjevanja obveznosti v okviru Konvencije. Poročila se pregledajo na rednih sestankih pogodbenic.

Varnost objektov

• Upravni organ je zadolžen za izdajo dovoljenj za obratovanje jedrskim objektom. Konvencija določa merila za ocenjevanje za vsako fazo življenjske dobe objekta, tj. izbiro lokacije, projektiranje in gradnjo ter obratovanje.
• Pri izbiri lokacije je treba med drugim upoštevati vpliv na varnost objekta in vpliv objekta na posameznike in okolje. Posvetovati se je treba tudi z drugimi pogodbenicami v bližini lokacije, če bi objekt lahko imel posledice tudi zanje.
• V zvezi s projektiranjem in gradnjo je treba vzpostaviti varnostne ukrepe proti izpustom radioaktivnih snovi, uporabljene tehnike in opremo pa je treba preveriti na podlagi izkušenj ali preizkusov.
• Dovoljenje za obratovanje jedrskega objekta temelji na varnostni analizi in programu prevzemanja. Upravljanje objekta mora biti v skladu s predpisi, ki jih določijo nacionalni organi. Uvesti je treba tudi programe za zbiranje in analizo podatkov.
• Vsak objekt mora imeti tudi načrte za izredne razmere na lokaciji sami in zunaj nje zaradi zaščite delavcev, prebivalstva, okolja itd. v primeru radioloških izrednih razmer.

Organizacijske ureditve

Pogodbenice se srečajo najmanj enkrat na tri leta. Evropska komisija predstavlja Euratom na teh sestankih, kjer pogodbenice poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele za izpolnitev obveznosti iz Pogodbe. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) zagotovi storitve sekretariata za Konvencijo.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Konvencija je začela veljati 24. oktobra 1996.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Jedrska varnost (Evropska komisija),
• Konvencija o jedrski varnosti (Mednarodna agencija za atomsko energijo).

GLAVNA DOKUMENTA

Konvencija o jedrski varnosti – Izjava Evropske skupnosti za atomsko energijo se v skladu z določbami člena 30(4)(iii) Konvencije o jedrski varnosti (UL L 318, 11.12.1999, str. 21–30).

Sklep Komisije 1999/819/Euratom z dne 16. novembra 1999 o pristopu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) h Konvenciji o jedrski varnosti iz leta 1994 (UL L 318, 11.12.1999, str. 20).

Nadaljnje spremembe Sklepa 1999/819/Euratom so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18–22).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 12.05.2020