RSS
Abecedno kazalo

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Rast in nova delovna mesta

Arhiv
Politika zaposlovanja in socialna politika

Namen lizbonske strategije, sprejete leta 2000, je bil, da Evropa do leta 2010 postane „najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju in je sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo“. Vmesni pregled lizbonske strategije je pokazal, da so njeni rezultati kvečjemu omejeni. Razlike v produktivnosti in rasti med Evropo in njenimi gospodarskimi partnerji so se celo povečale, temu pa je treba prišteti še izziv, ki ga predstavlja staranje prebivalstva.
Evropski svet se je zato odločil za ponovno oživitev lizbonske strategije prek partnerstva za rast in nova delovna mesta. Cilj tega partnerstva še vedno temelji na trajnostnem razvoju. Vseeno pa se mora Evropa, da bi cilj dosegla, osredotočiti na manjše število prednostnih nalog. Dejansko se z večjo in bolj trajnostno rastjo in ustvarjanjem številčnejših in bolj kakovostnih delovnih mest sprostijo sredstva, ki so potrebna za uresničevanje naših bolj splošnih ambicij na področju gospodarstva, sociale in okolja.

  • USTVARJANJE EVROPE, KI BO PRIVLAČNEJŠA ZA NALOŽBE
    Če želi povečati rast in zaposlovanje, mora Evropa postati privlačnejša za naložbe. Ob upoštevanju bistvenega prispevka malih in srednje velikih podjetja (MSP) k ustvarjanju delovnih mest in gospodarske rasti, se mora Evropa v prvi vrsti spopasti z ovirami pri ustanavljanju MSP in spodbujati podjetniški duh. Kljub napredku, ki smo ga dosegli vse od uvedbe lizbonske strategije, še vedno ni na voljo dovolj rizičnega kapitala za zagon mladih podjetij. Trenutna davčna pravila odvračajo podjetnike od zadrževanja dobička za krepitev lastnega kapitala.
    • Zagotovimo odprte in konkurenčne trge v Evropi in zunaj nje
      Konkurenca na notranjem trgu spodbuja produktivnost in inovativnost. Evropska konkurenčna politika ima ključno vlogo pri oblikovanju konkurenčnih trgov. Izvaja se znotraj razširjene Evrope in na določenih trgih, ki niso še razvili vsega svojega potenciala. Vključuje odstranjevanje ovir za konkurenco in preusmerjanje državne pomoči v korist inovacij, raziskav in razvoja ter rizičnega kapitala. Zunaj EU mora trgovinska politika evropskim podjetjem zagotoviti dostop na trge tretjih držav in pošteno konkurenco z jasnimi pravili.
    • Izboljšajmo evropske in nacionalne predpise
      Poenostavljanje zakonodaje pomaga podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP), pri zmanjševanju nepotrebnih upravnih formalnosti. Evropska komisija in države članice so že sprožile številne pobude za zmanjševanje administrativnih stroškov. To koristi produktivnosti in konkurenčnosti evropskih podjetij ter njihovi prilagodljivosti, inovativnosti in pogojem zaposlovanja. Tudi ustanavljanje novih družb tako postane bolj enostavno.
    • Razširimo in izboljšajmo evropsko infrastrukturo
      Vlaganja na področju prevoza morajo ustrezati gospodarskim, socialnim in okoljskim potrebe družbe. Sodobna infrastruktura je pomemben dejavnik konkurenčnosti, ki privlači podjetja, saj pospešuje izmenjave in mobilnost. Poleg tega tudi podnebne spremembe poudarjajo potrebo po bolj trajnostni mobilnosti. Intermodalnost je namenjena boljšemu razporejanju prometa po prevoznih sredstvih, ki so bolj okolju prijazna, bolj zanesljiva in bolj energetsko učinkovita. Hkrati pa bolj učinkovit prevoz omogočajo tudi nove tehnologije.
  • ZNANJE IN INOVATIVNOST ZA GOSPODARSKO RAST
    Znanje in inovativnost sta bistvena dejavnika za rast produktivnosti. Rast produktivnosti predstavlja za Evropo kritični dejavnik, saj se mora v okviru svetovne konkurence soočati s konkurenti, ki imajo na razpolago ceneno delovno silo in naravne vire.
    • Povečajmo in izboljšajmo naložbe v raziskave in razvoj
      Evropski cilj 3 % BDP, in sicer 1 % iz javnega sektorja in 2 % iz zasebnega, je še daleč od uresničitve. V tem okviru reforma državnih pomoči mladim in inovativnim podjetjem olajša dostop do tveganega kapitala in do financiranja. Sedmi okvirni program raziskav želi predvsem podpreti vlagatelje zasebnega sektorja v ključnih tehnologijah. Poleg tega skupni fiskalni pristop v zvezi z raziskavami in razvojem spodbuja podjetja, da v raziskave in razvoj vložijo še več sredstev.
    • Omogočimo inovacije, uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT)
      Če želimo, da raziskovanje sproži rast, je treba rezultate raziskav pretvoriti v inovacije. Kot povratni ukrep za večjo udeležbo podjetij v financiranju univerz lahko tesnejše sodelovanje med univerzami in podjetji omogoča boljši pretok zamisli. Rezultat tega je raziskovanje, ki je bolj kakovostno in bolj dobičkonosno. Okvirni program za inovacije in konkurenčnost podpira dejavnosti, ki pospešujejo uporabo informacijskih tehnologij, okolju prijaznih tehnologij in obnovljivih virov energije.
    • Inovacije, ki podpirajo trajnostni razvoj
      Inovacije in tehnološki razvoj sta ključna elementa gospodarske rasti, ki upošteva potrebe okolja, in zagotavljanja trajnostne rabe virov (zlasti energetskih). Razvoj okoljskih tehnologij prav tako lahko odpira nove trge, kar bo spodbudilo konkurenčnost podjetij in zaposlovanje.
    • Prispevajmo k močni industrijski bazi Evrope
      Tehnološki potencial evropske industrije ni vedno v celoti izkoriščen. Skupni evropski pristop k izzivom na področju raziskav, zakonskega urejanja in financiranja lahko ustvari sinergije, ki bodo omogočile uresničevanje projektov velikega obsega in to na način, ki bo bolje prilagojen potrebam družbe. Prav tako lahko finančni prispevek javnega sektorja prispeva k trajnostnemu razvoju določenih proizvodov in storitev, obenem pa krepi evropsko konkurenčnost na mednarodni ravni. Projekt Galileo in mobilna telefonija sta dobra primera takih partnerstev.
  • USTVARJANJE NOVIH IN BOLJŠIH DELOVNIH MEST
    Evropa potrebuje številnejša in kakovostnejša delovna mesta. Demografski razvoj, ki pomeni okrepljen pritisk v zvezi z zaposlovanjem, tako z gospodarskega kot z družbenega vidika zahteva nujne spremembe.
    • Pritegnimo več ljudi na trg dela in posodobimo sisteme socialne zaščite
      Države članice so pozvane, naj za leti 2008 in 2010 določijo stopnje zaposlenosti in sprejmejo ukrepe za uresničitev svojih nacionalnih programov reform. Pri izbiri najbolj učinkovitih instrumentov so jim v pomoč skupne smernice zaposlovanja. Izziv je, kako pritegniti na trgu dela več ljudi in jih tam tudi obdržati: posebno pozornost se pri tem namenja mladim in starejšim delavcem. Zato je prav tako nujna reforma pokojninskega sistema in sistema zdravstvene oskrbe, da se zagotovi njihova vzdržnost in zanesljiva socialna zaščita.
    • Povečajmo prilagodljivost delavcev in podjetij ter prožnost trgov dela
      Hitro spreminjajoča se gospodarstva zahtevajo visoko stopnjo prilagodljivosti delavcev, ki morajo biti sposobni razvijati svoje sposobnosti in se tako odzivati na potrebe hitro rastočih panog. Tovrstno prožnost pa mora vseeno spremljati socialna varnost, ki vključuje tudi prehodna obdobja. Sisteme socialne zaščite je treba modernizirati, da bi se lahko uspešno odzivali na nove izzive. Da bi se bolje odzivali na potrebe trga, je nujna odprava ovir za mobilnost delovne sile.
    • Vlagajmo več v človeški kapital z boljšo izobrazbo, spretnostmi in znanji
      Izobraževanje in usposabljanje imata bistveno vlogo v gospodarstvu, ki temelji na znanju, saj podpirata rast in zaposlovanje, obenem pa zagotavljata visoko usposobljeno in prilagodljivo delovno silo. Krepita tudi socialno kohezijo in aktivno državljanstvo. Dostop do izobraževanja je prek evropskega prostora vseživljenjskega učenja treba zagotoviti vsem, tako da bi do leta 2010 to postalo svetovna referenca kakovosti.
    • Kohezijska politika EU 2007-2013 ter vloga strukturnih skladov in Kohezijskega sklada
      Strateške smernice Skupnosti opredeljujejo prednostne naloge kohezijske politike. Te smernice opredeljujejo področja, kjer lahko kohezijska politika prispeva k uresničevanju ciljev lizbonske strategije in tudi skupnih smernic za rast in zaposlovanje. Na ta način so nacionalni programi in projekti, ki so v pristojnosti strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, usmerjeni v rast, zaposlovanje, inovacije in gospodarstvo znanja, pa tudi v ustvarjanje fizičnih infrastruktur.

Glejte tudi

  • Dodatne informacije so na voljo na spletnem mestu Evropske komisije: „Rast in nova delovna mesta: skupaj za Evropo prihodnosti.“
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh