RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 22 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Zahteve v zvezi s proračunskimi okviri držav članic

Ta direktiva določa podrobna pravila o nacionalnih proračunskih okvirih držav članic. Ta pravila so del okvira proračunskega nadzora Evropske unije (EU). Njihov cilj je spodbujanje držav članic, da spoštujejo obveznosti, ki so jim naložene v Paktu za stabilnost in rast.

AKT

Direktiva 2011/85/EU Sveta z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic [Uradni list L 306, 23. 11. 2011].

POVZETEK

Ta direktiva se nanaša na nacionalne proračunske okvire držav članic. Ti proračunski okviri so niz ukrepov, pravil in institucij, s katerimi javne uprave držav članic vodijo fiskalno politiko.

Direktiva navaja pravila, ki so v uporabi pri nekaterih elementih proračunskih okvirov, zlasti:

  • sisteme javnega računovodstva in statističnega poročanja,
  • pravila in postopke, ki urejajo pripravo napovedi za proračunsko načrtovanje,
  • numerična fiskalna pravila, prilagojena posamezni državi članici, kot so omejitve zadolževanja in javnofinančnega primanjkljaja,
  • srednjeročni proračunski okvir.

Sistemi javnega računovodstva in statističnega poročanja

Države članice morajo imeti vzpostavljen nacionalni sistem javnega računovodstva, ki izčrpno in usklajeno zajema vse podsektorje države.

Ti sistemi javnega računovodstva morajo državam članicam omogočati redno objavo javnofinančnih podatkov države.

Poleg tega morajo biti nacionalni sistemi javnega računovodstva držav članic predmet notranjega nadzora in neodvisne revizije.

Napovedi za proračunsko načrtovanje

Države članice pripravijo svoje proračunsko načrtovanje na podlagi čim bolj realističnih makroekonomskih in proračunskih napovedih. Te napovedi zajemajo zlasti študijo o glavnih javnofinančnih spremenljivkah ob različnih predpostavkah o rasti in obrestnih merah.

Države članice objavijo svoje makroekonomske in proračunske napovedi ter uporabljene metode in parametre. Določijo tudi institucijo, odgovorno za pripravo teh napovedi.

Napovedi držav članic se nato primerjajo z napovedmi, ki jih je pripravila Komisija. Tudi Komisija objavi svoje uporabljene metode, predpostavke in parametre. Vsaka znatna razlika med napovedmi držav članic in Komisije je opisana in pojasnjena.

Numerična fiskalna pravila

Proračunski nadzor EU mora temeljiti na numeričnih fiskalnih pravilih posamezne države članice. Ta pravila so namenjena preprečevanju čezmernih javnofinančnih primanjkljajev in prevelikega javnega dolga.

Fiskalna pravila posamezne države vsebujejo zlasti:

  • opredelitev ciljne vrednosti in področje uporabe pravil,
  • učinkovito spremljanje upoštevanja pravil na podlagi zanesljive in neodvisne analize, ki jo izvedejo neodvisni organi ali organi, ki so funkcionalno neodvisni od javnofinančnih organov držav članic,
  • posledice v primeru neupoštevanja pravil.

Srednjeročni proračunski okvir

Države članice pripravijo srednjeročni proračunski okvir. Ta okvir je opredeljen kot niz nacionalnih proračunskih postopkov, ki podaljšujejo razpon za oblikovanje fiskalnih politik preko letnega proračunskega koledarja. Spremlja ga uvedba javnofinančnega načrtovanja za najmanj prihodnja tri leta. Proračunski okvir zajema naslednje elemente:

  • celovite in pregledne večletne proračunske cilje, kot sta primanjkljaj in dolg države,
  • projekcije za vse večje kategorije odhodkov in prihodkov države,
  • opis predvidenih srednjeročnih politik z vplivom na javne finance,
  • ocene najverjetnejšega vpliva navedenih predvidenih politik na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Kontekst

Pakt za stabilnost in rast je niz pravil, ki določajo gospodarski in proračunski nadzor na evropski ravni. Cilj je zagotavljanje gospodarske in finančne stabilnosti EU.

Države članice morajo torej voditi zdrave fiskalne politike in se s tem izogibati nastanku čezmernih javnofinančnih primanjkljajev, ki bi lahko ogrozili gospodarsko in finančno stabilnost EU.

Pakt za stabilnost in rast je bil leta 2011 predmet obsežne reforme. Sprejeti novi ukrepi so pomemben korak za zagotavljanje proračunske discipline, spodbujanje stabilnosti evropskega gospodarstva in preprečevanje nove krize v Uniji.

Zato Pakt za stabilnost in rast združuje šest zakonodajnih aktov, ki so stopili v veljavo 13. decembra 2011:

  • Uredba (EU) št. 1173/2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju,
  • Uredba (EU) št. 1174/2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju,
  • Uredba (EU) št. 1175/2011 o spremembah postopkov nadzora nad proračunskim stanjem,
  • Uredba (EU) št. 1176/2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij,
  • Uredba (EU) št. 1177/2011 o spremembah postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem,
  • Direktiva 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic.

SKLICI

AktZačetek veljavnostiRok za prenos v države članiceUradni list
Direktiva 2011/85/EU

13.12.2011

UL L 306, 23.11.2011

Zadnja posodobitev: 17.02.2012
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh