RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Uvedba eura: konvergenčna merila

Pred uvedbo eura kot enotne valute mora država članica izpolnjevati številne gospodarske in finančne pogoje oziroma tako imenovana konvergenčna merila. Ta štiri merila so:

  • stabilnost cen,
  • stanje javnih financ,
  • sodelovanje v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema,
  • konvergenca obrestnih mer.

V primeru države članice, ki je kandidatka z uvedbo eura, Svet Evropske unije (EU) preveri, če država članica izpolnjuje vsa štiri merila. Če država članica izpolnjuje ta merila, sprejme Svet sklep, s katerim državi članici odobri uvedbo eura in podrobno navede rezultate te države članice v zvezi s konvergenčnimi merili.

Stabilnost cen

Države članice morajo zagotoviti trajno stabilnost cen. Za preverjanje izpolnjevanja tega merila, opazuje Svet stopnjo inflacije v državi članici za obdobje enega leta. Nato to stopnjo primerja s stopnjo inflacije v treh državah članicah z najboljšimi rezultati glede stabilnosti cen. Če stopnja inflacije države članice, ki je kandidatka za uvedbo eura, ne presega 1,5-odstotne stopnje inflacije treh držav članic z najboljšimi rezultati, je merilo stabilnosti cen izpolnjeno.

Stanje javnih financ

Država članica kandidatka mora zagotoviti vzdržne javne finance. To pomeni, da proračunsko stanje države članice ne sme izražati čezmernega primanjkljaja.

Sodelovanje v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema

Evropski mehanizem deviznih tečajev je mehanizem za določanje menjalnih tečajev med eurom in valutami držav članic, ki niso uvedle eura. Njegov glavni cilj je stabilizacija evropskih menjalnih tečajev z izognitvijo prevelikim nihanjem med vrednostjo eura in vrednostmi nacionalnih valut.

Država članica, ki je kandidatka za uvedbo eura, mora predhodno vsaj dve leti sodelovati v evropskem mehanizmu deviznih tečajev. Poleg tega v teh dveh letih njena valuta ne sme devalvirati.

Konvergenca dolgoročnih obrestnih mer

Dolgoročne obrestne mere so izračunane na podlagi posojil držav članic, in sicer ko te izdajo obveznice ali enakovredne vrednostne papirje.

Dolgoročna obrestna mera države članice, ki je kandidatka za uvedbo eura, se torej primerja z referenčno vrednostjo. Ta referenčna vrednost se izračuna na podlagi dolgoročnih obrestnih mer treh držav članic z najboljšimi rezultati glede stabilnosti cen. Za izpolnitev tega merila obrestna mera države članice ne sme presegati 2 % referenčne vrednosti.

Konvergenčna poročila

Za države članice, ki ne izpolnjujejo konvergenčnih meril, veljajo izjeme v zvezi s tretjo fazo Ekonomske in monetarne unije. Evropska komisija in Centralna banka pripravita vsaj vsaki dve leti konvergenčna poročila za take države članice. V teh poročilih je obravnavan napredek držav članic v zvezi z izpolnjevanjem konvergenčnih meril.

Opomba: Danska in Združeno kraljestvo sta se odločila, da ne preideta v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije. Ti dve državi za zdaj ne nameravata uvesti eura. Zato ju pogoji za konvergenčna merila ne zadevajo.

Ozadje

Zakonodajna podlaga za konvergenčna merila je člen 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (EU), pri čemer so vključeni v protokol št. 13, ki je priložen ustanovitvenim pogodbam EU.

Zadnja posodobitev: 15.10.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh