Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v državah, ki jih je prizadela huda suša

 

POVZETEK:

Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki

Sklep Sveta 98/216/ES – sklenitev, v imenu Evropske skupnosti, Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEGA SKLEPA?

• Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji je edini pravno zavezujoči mednarodni sporazum, ki povezuje okolje in razvoj s trajnostnim gospodarjenjem s tlemi. Osredotoča se izključno na aridna, semiaridna in suha subhumidna območja, kjer je najti nekatere najbolj ranljive ekosisteme in ljudstva.
• S sklepom se ratificira Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v imenu Evropske skupnosti (današnja EU).

KLJUČNE TOČKE

• Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji si z učinkovitim delovanjem na vseh ravneh prizadeva za boj proti dezertifikaciji in ublažitev učinkov suše v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki. Te ukrepe podpirajo mednarodno sodelovanje in partnerski dogovori.
• Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji sestavlja 40 členov in 5 prilog, ki opredeljujejo ureditve za izvajanje konvencije v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Karibih, severnem Sredozemlju ter srednji in vzhodni Evropi.
• Dezertifikacija je predvsem posledica človekovih dejavnosti in podnebnih sprememb. Ne pomeni širjenja obstoječih puščavskih območij. Je rezultat izredne ranljivosti ekosistema na aridnih območjih zaradi prekomernega izkoriščanja in neprimerne rabe zemljišč. Revščina, politična nestabilnost, krčenje gozdov, čezmerna paša in slabe namakalne prakse so dejavniki, ki imajo škodljiv vpliv na proizvodno sposobnost zemljišč.

Ukrepi za boj proti dezertifikaciji v okviru konvencije

• Ukrepi vključujejo dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja zemljišč v aridnih, semiaridnih in suhih subhumidnih območjih, da se:
  • prepreči in/ali zmanjša degradacija zemljišč,
  • sanirajo delno degradirana zemljišča,
  • pridobi obdelovalna zemlja na že degradiranih območjih.
• Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji se izvaja z nacionalnimi, podregionalnimi in regionalnimi programi, ki so oblikovani kot sestavni del nacionalne politike trajnostnega razvoja države. Posodabljajo se v okviru stalnega participativnega postopka na podlagi dela na terenu in rezultatov raziskav.
• Lokalne skupnosti imajo ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju teh akcijskih programov, ker so odvisne od zemljišč.
• Za izvajanje Konvencije o boju proti dezertifikaciji je bistveno tesnejše mednarodno sodelovanje med razvitimi državami in državami v razvoju. Vendar pa so vlade držav, prizadetih zaradi dezertifikacije, odgovorne za ustvarjanje razmer, ki lokalnemu prebivalstvu omogoča, da samo konča proces degradacije zemljišč. Vlade morajo sprejeti politično občutljive spremembe, kot so:
  • večja decentralizacija odločanja,
  • izboljšanje sistemov zagotavljanja pravice do zemlje in
  • krepitev položaja žensk in kmetov.

Finančna sredstva

Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji nima centraliziranega finančnega mehanizma za projekte, vendar pa obstaja splošni mehanizem za pomoč pri zbiranju znatnih finančnih virov iz obstoječih virov in za racionalizacijo ter okrepitev gospodarjenja z njimi.

Upravljanje

Konferenca pogodbenic je najvišji organ konvencije. Pristojna je za sprejemanje odločitev, ki so potrebne za spodbujanje učinkovitega izvajanja konvencije. EU na Konferenci pogodbenic zastopa Evropska komisija pri zadevah, ki so v okviru pristojnosti EU.

Oktobra 2001 je bil na petem zasedanju Konference pogodbenic ustanovljen pomožni organ Odbor za pregled izvajanja konvencije (znan kot CRIC). Odbor pregleda in analizira nacionalna poročila o napredku pri izvajanju konvencije, ki jih Konferenci pogodbenic predložijo pogodbenice in opazovalke. Njegov namen je te preglede in analize uporabiti za izboljšanje doslednosti, vpliva in učinkovitosti politik in programov, da se ponovno vzpostavi agro-ekološko ravnovesje suhih območij.

Znanstveno in tehnološko svetovanje

Odbor za znanost in tehnologijo Konferenci pogodbenic zagotavlja informacije in svetovanje o znanstvenih in tehnoloških zadevah v zvezi z bojem proti dezertifikaciji in ublažitvijo učinkov suše. Sestavljajo ga vladni predstavniki, pristojni za ustrezna strokovna področja.

Strateški okvir

Strateški okvir Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji za obdobje 2018–2030 predstavlja globalno zavezo dosegi nevtralnosti degradacije zemljišč, da se ponovno vzpostavi produktivnost velikega deleža območij degradiranih zemljišč, izboljša preživljanje več kot 1,3 milijarde oseb in zmanjšajo vplivi suše na ranljive skupine prebivalstva.

OD KDAJ SE TA SKLEP IN TA KONVENCIJA UPORABLJATA?

Konvencija je bila sestavljena na vrhu o okolju v Riu de Janeiru leta 1992, podpisana leta 1994 in je začela veljati 26. decembra 1996. Doslej je konvencijo, ki je pravno zavezujoč instrument, ratificiralo 195 pogodbenic.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (Evropska komisija),
• O konvenciji (Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji).

GLAVNA DOKUMENTA

Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki – Izjava Evropske skupnosti v skladu s členom 34(2) in (3) Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki (UL L 83, 19.3.1998, str. 3–35).

Sklep Sveta 98/216/ES z dne 9. marca 1998 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki (UL L 83, 19.3.1998, str. 1–2).

Zadnja posodobitev 24.07.2019