RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Splošna pravila varnost proizvodov

Evropska zakonodaja zagotavlja visoko raven zdravja in varnosti potrošnikov. Za proizvode, ki so dani na notranji trg, veljajo splošne varnostne zahteve. Evropska unija (EU) je vzpostavila tudi sistem hitre izmenjave informacij (RAPEX) za proizvode, ki predstavljajo resno grožnjo potrošnike.

AKT

Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2011 o splošni varnosti proizvodov [Uradni list L 11, 15.1.2002].

POVZETEK

Ta direktiva se uporablja, ker ni posebnih evropskih predpisov, ki urejajo varnost nekaterih vrst proizvodov, ali kadar so ti posebni (sektorski) predpisi pomanjkljivi. Poleg tega se ta direktiva izvaja brez poseganja v Direktivo Sveta 85/374/EGS o odgovornosti za proizvode z napako.

Splošna varnostna zahteva

Direktiva predpisuje splošno varnostno zahtevo za kateri koli proizvod, ki se daje na trg in je namenjen potrošnikom ali za katere obstaja velika verjetnost, da ga bodo potrošniki uporabljali, tudi za proizvode, ki jih potrošniki uporabljajo v okviru zagotavljanja določene storitve. Ta zahteva se ne uporablja za rabljene proizvode, ki imajo vrednost starine ali so namenjeni za popravilo.

Varen proizvod je proizvod, ki ne predstavlja nobene nevarnosti ali predstavlja minimalno nevarnost (primerno uporabi proizvoda), ki je sprejemljiva v smislu ohranjanja visoke ravni varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti oseb.

Proizvod se šteje za varnega, če so upoštevane določbe o varovanju, ki jih predvideva evropska zakonodaja, oziroma če so upoštevani nacionalni predpisi države članice o njegovem trženju, kadar takih pravil ni. Proizvod se šteje za varnega tudi, če je skladen z evropskim standardom, sprejetim na podlagi te direktive. Če takih predpisov ali standardov ni, se skladnost proizvoda ocenjuje ob upoštevanju:

  • prostovoljnih nacionalnih standardov (ki prevzemajo ustrezne evropske standarde) in priporočil Komisije (ki določajo smernice za ocenjevanje varnosti proizvoda),
  • standardov, sprejetih v državi članici, v kateri se proizvod izdeluje ali trži,
  • kodeksov dobre prakse za varnost ali zdravje,
  • obstoječega znanja ali tehnike,
  • razumnega pričakovanja potrošnika glede varnosti.

Obveznosti proizvajalcev in distributerjev

Proizvajalci so dolžni dajati na trg le proizvode, ki so v skladu s splošno varnostno zahtevo. Poleg tega morajo:

  • potrošniku zagotoviti ustrezne informacije, s katerimi bo lahko ocenil nevarnosti, ki izhajajo iz proizvoda, kadar take nevarnosti niso očitne,
  • sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi z izogibanjem tem nevarnostim (na primer umik proizvodov s trga, opozarjanje potrošnikov, odpoklic že dobavljenih proizvodov od potrošnikov itd.).

Distributerji morajo poleg tega:

  • zagotavljati proizvode, ki so v skladu s splošno varnostno zahtevo,
  • spremljati varnost proizvodov na trgu,
  • priskrbeti dokumente za zagotavljanje sledljivosti proizvodov.

Kadar proizvajalci ali distributerji ugotovijo, da je določen proizvod nevaren, so dolžni o tem obvestiti pristojne organe in po potrebi z njimi sodelovati. Ta obveznost zagotavljanja informacij je vključena v Prilogo I k Direktivi.

Obveznosti držav članic

Države članice zagotovijo, da proizvajalci in distributerji spoštujejo svoje obveznosti. Ustanoviti morajo organe, zadolžene za:

  • nadzor skladnosti proizvodov z varnostno zahtevo,
  • izvajanje ustreznih ukrepov v primeru proizvodov, ki predstavljajo tveganje (na primer: prepoved trženja), in obveščanje Komisije o tem.

Države članice morajo določiti sankcije za kršitelje in zagotoviti, da imajo potrošniki možnost spremljanja pritožb.

Vloga Komisije

Komisija upošteva splošno varnostno zahtevo pri določanju mandatov evropskih organov za standarde in pri objavi referenc v Uradnem listu Evropske unije na evropske standarde, ki omogočajo ugotavljanje skladnosti s splošno varnostno zahtevo. Komisija upravlja sistem hitre izmenjave informacij (RAPEX) in lahko v sodelovanju z državami članicami sprejema „nujne ukrepe“.

Sistem RAPEX: hitro posredovanje pri proizvodih, ki predstavljajo resno grožnjo

Države članice prepoznajo proizvode, ki predstavljajo resno grožnjo za zdravje in varnost. Sprejmejo ukrepe za hitro posredovanje z namenom zaščite potrošnikov. Države članice o tem nemudoma obvestijo Komisijo prek sistema RAPEX (EN). Ta sistem je sredstvo za hitro izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo. Omogoča omejitev ali preprečevanje širjenja nevarnih proizvodov. Postopki za uporabo sistema RAPEX so opisani v Prilogi II k Direktivi.

Živilski, farmacevtski in zdravstveni proizvodi se urejajo z drugimi intervencijskimi sistemi.

V primeru uporabe sistema RAPEX morajo države članice pri sporočanju Komisiji zagotoviti vsaj naslednje informacije:

  • podatke, ki omogočajo identifikacijo proizvoda,
  • opis nevarnosti, povezanih s proizvodom, in dokumente, ki omogočajo ocenjevanje nevarnosti,
  • podatke o sprejetih ukrepih,
  • podatke o distribuciji proizvoda.

Komisija lahko na evropski ravni izvede hitre ukrepe, če zazna resno grožnjo, ki jo predstavlja neki proizvod. Po posvetovanju z državami članicami lahko sprejme odločitve, veljavne eno leto in obnovljive za enako dolga obdobja. Te odločitve lahko vključujejo zlasti:

  • posebne varnostne zahteve,
  • prepoved uporabe nekaterih snovi, ali
  • zahtevo za proizvajalce, da svoje proizvode označijo z opozorili.

Komitologija

Komisiji pri sprejemanju „nujnih ukrepov“ in odločb o standardizaciji pomaga regulativni odbor za varnost potrošniških proizvodov.

Komisiji pri drugih vidikih v zvezi z direktivo pomaga tudi svetovalni odbor za varnost potrošniških proizvodov.

Preglednost

Informacije, ki se nanašajo na nevarnosti proizvodov, morajo biti dostopne javnosti. Varovanje poslovne skrivnosti je omejeno na ustrezno utemeljene primere.

Ozadje

Ta direktiva je nadaljevanje poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 29. marca 2000 o pridobljenih izkušnjah pri izvajanju Direktive 92/59/EGS o splošni varnosti proizvodov. Ta direktiva je 15. januarja 2004 razveljavila Direktivo 92/59/EGS (DE) (EN) (ES) (FR).

REFERENCE

AktZačetek veljavnostiPrenos v državah članicahUradni list

Direktiva 2001/95/ES (sprejetje: soodločanje COD/2000/0073)

15.1.2002

15.1.2004

UL L 11, 15.1.2002

Akti o spremembiZačetek veljavnostiPrenos v državah članicahUradni list

Uredba (ES) št. 765/2008

1.1.2010

-

UL L 218, 13.8.2008

Uredba (ES) št. 596/2009

7.8.2009

-

UL L 188, 18.7.2009

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošni varnosti proizvodov (Besedilo velja za EGP) [Uradni list C 38, 17.2.2009].
Komisija objavi naslove in reference standardov, ki jih usklajuje Direktiva 2001/95/ES.

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. januarja 2009 o izvajanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov [COM(2008) 905 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu].
Z začetkom izvajanja Direktive 2001/95/ES se je učinkovitost okvira Skupnosti za varnost proizvodov povečala. Evropski sitem informiranja in opozarjanja je omogočil umik velikega števila nevarnih proizvodov s trga. Vendar bi lahko nekatere vidike še izboljšali in tako zagotovili popolno zaščito potrošnikov. V tem poročilu so opredeljena naslednja prednostna področja:

  • varnost potrošniških proizvodov, predvsem z vidika sledljivosti, s krepitvijo zahteve po identifikaciji proizvodov, proizvajalca ali distributerja,
  • nadzor trga zaradi boljšega usklajevanja držav članic na podlagi izmenjave informacij in dobrih praks (vključno s carinskim sodelovanjem) ter z odprtjem sistema RAPEX za mednarodne, regionalne ali nacionalne organizacije tretjih držav,
  • standardizacija s poenostavitvijo postopkov, ki zadevajo nekatere vrste izdelkov, in s predpostavljanjem usklajenosti teh standardov s splošnimi varnostnimi zahtevami,
  • nujni ukrepi, sprejeti v okviru sistema zgodnjega opozarjanja, ki so lahko dokončni tako, da zagotovijo umik nevarnih proizvodov.

Direktiva 2001/95/ES pokriva tudi področje varnosti potrošniških storitev. Direktiva je bila prenesena v zakonodajo vseh držav članic.

RAPEX

Sklep Komisije 2010/15 z dne 16. decembra 2009 o smernicah za upravljanje hitrega informacijskega sistema Skupnosti (RAPEX) iz člena 12 in postopka obveščanja iz člena 11 Direktive 2001/95/ES (Direktiva o splošni varnosti proizvodov) [Uradni list L 22, 26.1.2010].
Komisija sprejme nove smernice, ki bodo olajšale uporabo sistema RAPEX in postopek obveščanja o nevarnih proizvodih. Te smernice so namenjene državnim organom za nadzor trga.

PRENOSNI GLASBENI PREDVAJALNIKI

Sklep Komisije 2009/490/ES z dne 23. junija 2009 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za prenosne glasbene predvajalnike v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP) [Uradni list L 161, 24.6.2009].
Komisija je oblikovala varnostno zahtevo za preprečevanje tveganja okvare sluha potrošnikov zaradi izpostavljenosti zvoku iz prenosnih glasbenih predvajalnikov v razumno predvidljivih pogojih. To zahtevo je treba upoštevati pri zasnovi in proizvodnji prenosnih glasbenih predvajalnikov. Na podlagi te zahteve pripravijo organi za standardizacijo ustrezne standarde. Proizvodi morajo imeti tudi opozorila o možnih tveganjih.

VŽIGALNIKI

Odločba Komisije 2009/298/ES z dne 26. marca 2009 o podaljšanju veljavnosti Odločbe 2006/502/ES o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg [notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2078] (Besedilo velja za EGP).

Odločba 2006/502/ES (ki je bila spremenjena z odločbama 2007/231/ES in 2008/322/ES) Komisije z dne 11. maja 2006 o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg (Besedilo velja za EGP) [Uradni list L 198, 20.7.2006].
Neustrezna uporaba vžigalnikov, ki so jih namesto igrač uporabljali otroci, je vzrok za 1500 do 1900 poškodb in 34 do 40 smrti na leto v EU. Za preprečevanje takih nesreč obstajajo mehanizmi, katerih uporaba je v Združenih državah, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji obvezna že več desetletij. Z uvedbo zahteve o varnosti za otroke v Združenih državah se je število nesreč zmanjšalo za 60 %.
Za preprečevanje nadaljnjih nesreč je Komisija 11. maja 206 sprejela Odločbo 2006/502/ES, ki od držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo na trg dani samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in da prepovejo dajanje neobičajnih vžigalnikov na trg.

Sklep Komisije 2008/357/ES z dne 23. aprila 2008 o posebnih zahtevah za varnost otrok, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za vžigalnike v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta [Uradni list L 120, 7.5.2008].
Zahteve za varnost otrok pri uporabo vžigalnikov je treba oblikovati na podlagi določb člena 4 Direktive 2001/95/ES, da se od organov za standardizacijo zahteva revizija standarda EN 13869 in da se omogoči objava revidiranega standarda v Uradnem listu.
Ta sklep določa varnostne zahteve, na podlagi katerih mora evropski organ za standardizacijo CEN (Evropski odbor za standardizacijo) revidirati standard EN 13869, ki se nanaša na vžigalnike, varne za otroke, in preskusne metode.

CIGARETE

Sklep Komisije 2008/264/ES z dne 25. marca 2008 o zahtevah za požarno varnost, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za cigarete v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta [Uradni list L 83, 26.3.2008].
Ogorki cigaret, odloženi brez nadzora, predstavljajo veliko tveganje za varnost potrošnikov. Ocenjuje se, da so take nesreče vsako leto razlog za približno 1000 smrtnih primerov v Skupnosti. Obstajajo tehnike, ki upočasnjujejo gorenje ali celo privedejo do ugasnitve cigarete zaradi pasov papirja v cigaretnem papirju. Zahvaljujoč tej tehniki dejansko večina nenadzorovano odvrženih cigaret ugasne zaradi pomanjkanja zraka.
Ta sklep določa varnostne zahteve, na podlagi katerih je evropski organ za standardizacijo CEN (Evropski odbor za standardizacijo) izpolnil zahtevo po sprejetju standarda, s katerim se zmanjša možnost vžiga cigaret. Ta varnostna zahteva za cigarete je oblikovana na podlagi Direktive 2001/95/ES.
Učinkovitost standarda se bo preverjala s preskusom vzorcev cigaret, danih na trg, od katerih sme po vsej dolžini dogoreti največ 25 % cigaret.

DOJENČKI IN MALI OTROCI

Sklep Komisije 2010/9/EU z dne 6. januarja 2010 o varnostnih zahtevah, ki jim v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta morajo ustrezati Evropski standardi za kopalne obroče, kopalne pripomočke ter kopalne kadi in stojala za kadi za dojenčke in male otroke [notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 10290] (Besedilo velja za EGP).
Kopalni pripomočki za dojenčke in male otroke morajo ustrezati splošni varnostni zahtevi za proizvode. Zato morajo evropski organi za standardizacijo pripraviti varnostne standarde za:

  • kopalne obroče: namenjeni so le uporabi pri otroku, ki lahko pokončno sedi brez pomoči, vendar ne zna stati pokončno;
  • kopalne pripomočke: omogočajo, da je otrok med kopanjem v nagnjenem ali ležečem položaju, in so namenjeni uporabi od rojstva do takrat, ko lahko otrok sedi pokončno brez pomoči;
  • kopalne kadi za otroke od rojstva do starosti 12 mesecev: ti proizvodi se postavijo v običajne kadi ali pritrdijo na njihove robove ali na tla ali na stojala.

Sklep Komisije 2010/11/EU z dne 7. januarja 2010 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za zapirala za okna in balkonska vrata, ki so varna za otroke in jih namestijo potrošniki, v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta [notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 10298] (Besedilo velja za EGP).
Nekatere naprave, ki se uporabljajo za omejitev dostopa do oken ali odpiranja otrokom, so naprodaj ločeno in jih potrošnik „namesti sam“. Sprejeti je treba posebne evropske varnostne standarde za te mehanizme, namenjene otrokom, mlajšim od 51 mesecev.

BIOCIDI

Odločba Komisije 2009/251/ES z dne 17. marca 2009 o zahtevi, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat, ne dajo na trg ali na njem niso dostopni [Uradni list L 74, 20.3.2009] (Besedilo velja za EGP).
Dimetil fumarat (DMF) je biocidni pripravek, ki je namenjen ohranjanju nekaterih proizvodom med skladiščenjem ali prevozom (pohištvo, obutev, usnjena oblačila itd.). DMF lahko povzroči močne reakcije na koži (kontaktni dermatitis), pri čemer so njegove škodljive učinke pokazale klinične študije.
Od 1. maja 2009 države članice morajo zagotoviti, da za proizvode, ki vsebujejo DMF, velja prepoved dajanja na trg in dostopnosti na trgu. Proizvodi, ki se že dostopni na trgu, se umaknejo s trga, pri čemer je treba potrošnike obvestiti o tveganju, ki ga takšni proizvodi predstavljajo. „Proizvod, ki vsebuje DMF“, pomeni proizvod, ki vsebuje več kot 0,1 mg DMF na kg proizvoda ali njegovega dela.
Odločba se uporablja do 15. marca 2010 in se po potrebi podaljša.

Zadnja posodobitev: 10.02.2010
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh