RSS
Abecedno kazalo
Spletna stran je na voljo v 23 jezikih
Na voljo so novi jeziki:  BG - CS - ET - GA - LV - LT - HU - MT - PL - RO - SK - SL

We are migrating the content of this website during the first semester of 2014 into the new EUR-Lex web-portal. We apologise if some content is out of date before the migration. We will publish all updates and corrections in the new version of the portal.

Do you have any questions? Contact us.


Sistem finančnega načrta in večletnega finančnega okvira

Proračunske prioritete, določene v medinstitucionalnih sporazumih

V osemdesetih letih so politično in institucionalno stabilnost finančnega sistema Skupnosti zaznamovale vedno večje napetosti. To napeto ozračje v odnosih med dvema vejama proračunskega izvrševanja (Evropskim parlamentom in Svetom) je otežilo izvajanje letnega proračunskega postopka, kar se je pokazalo v vse večjem proračunskem neravnovesju in neskladni porazdelitvi sredstev za potrebe Skupnosti. Zato je Skupnost vzpostavila sistem za izboljšanje proračunskega postopka.

S sklenitvijo medinstitucionalnega sporazuma se Evropski parlament, Svet in Komisija vnaprej strinjajo o glavnih proračunskih prednostnih nalogah za večletno obdobje. Te proračunske prednostne naloge se odražajo v vzpostavitvi okvira za odhodke skupnosti (večletni finančni okvir) v obliki finančnih perspektiv. Sistem finančnih perspektiv tako izboljšuje izvajanje proračunskega postopka in zagotavlja spoštovanje proračunske discipline. Pogodbe ne omenjajo večletnega finančnega okvira.

Finančne perspektive in večletni finančni okvir: zagotavljanje proračunske discipline

Večletni finančni okvir določa najvišji možni znesek in sestavo predvidenih odhodkov Skupnosti. Prva medinstitucionalna pogodba je bila podpisana leta 1988, da bi omogočila izvajanje finančnih perspektiv za obdobje 1988–1992 („paket Delors I“), namenjenih za sprostitev nujnih sredstev za spremljanje proračunskega izvajanja Enotnega evropskega akta. Odtlej so bile finančne perspektive prenovljene leta 1992 za obdobje 1993–1999 („paket Delors I“) in leta 1999 za obdobje 2000–2006 („Agenda 2000“) in leta 2006 za obdobje 2007–2013.

Namen sistema finančnih perspektiv je torej izboljšanje proračunske discipline, nadzor nad celotno rastjo porabe in zagotavljanje nemotenega izvajanja proračunskega postopka. Finančni okvir določa: celotno porabo na eni strani in posamezne kategorije porabe na drugi.

Struktura finančnega okvira

Za vsako finančno obdobje finančni okvir določa „zgornje meje“ (najvišje odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil) z „razdelkom“ (kategorije odhodkov) za vsako leto. Letni proračunski postopek določa natančno raven porabe in razdelitev med različne proračunske postavke za določeno leto.

Porazdelitev odhodkov v skladu z razdelki se osredotoča na prednostne politične naloge Unije za določeno obdobje. Struktura finančnega okvira za obdobje 2007–2013:

1.Trajnostna rast
1 a.Konkurenčnost za rast in zaposlovanje
1 b.Kohezija za rast in zaposlovanje
2.Ohranjanje in upravljanje naravnih virov (vključno s tržnimi odhodki in neposrednimi plačili)
3.Državljanstvo, svoboda, varnost in pravo
3 a.Svoboda, varnost in pravo
3 b.Državljanstvo
4.EU kot globalni akter
5.Administracija
6.Odškodnine

Prehodnost med razdelki pomeni, da se proračunska postavka financira v okviru posebej določenega razdelka. Vsak razdelek mora torej v zadostni meri omogočati morebitno ponovno razdelitev izdatkov med različnimi ukrepi iz istega razdelka v skladu s potrebami ali za soočenje z nepredvidenimi izdatki.

„Rezerve za nepredvidene izdatke“ med zgornjo mejo lastnih virov in zgornjo mejo za odobritve plačil so odvisne od:

  • možnosti revizije finančnega okvira za soočanje z nepredvidenimi izdatki v času sprejetja finančnih perspektiv,
  • omilitve posledic manjše gospodarske rasti, kot je bila predvidena. V takih okoliščinah, ko je dejansko razmerje BND nižje od pričakovanega, se lahko zgornja meja za odobritev plačil, ki je absolutni znesek, krije v okviru zgornje meje lastnih sredstev, izražene v odstotku BDP, z uporabo rezerv.

Povezava s sistemom lastnih sredstev

Skupna zgornja meja za odobritve za prevzem obveznosti se pridobiva z dodajanjem različnih pragov po razdelkih. Preverjanje združljivosti finančnih perspektiv z zgornjo mejo lastnih sredstev, ki je absolutna omejitev sredstev, ki jih lahko države članice dajo na razpolago Uniji. Letna zgornja meja je določena tudi za odobritve plačil. Ta zgornja meja je skupna in ni razdeljena po razdelkih. Prav tako je izražena kot odstotek od bruto nacionalnega dohodka (BND), kot ga oceni skupnost.

Pravila za izvajanje finančnega okvira

Izvedbena pravila finančnega okvira so na voljo v Medinstitucionalnem sporazumu, ki vsebuje pravila in postopke v zvezi z upravljanjem letnega finančnega okvira (kot so tehnične prilagoditve, prilagoditve, povezane z uspešnostjo pogojev ali širitev EU in postopki za spremembo finančne perspektive). To omogoča izboljšanje izvajanja letnega proračunskega postopka.

Komisija vsako leto na lastno odgovornost poskrbi za tehnično prilagoditev finančnega okvira za prihodnje leto. Ta prilagoditev se nanaša na:

  • finančni okvir, izražen v stalnih cenah, ki ga je treba vsako leto prilagoditi glede na inflacijo, tako da se ohrani zgornja meja vsakega razdelka v okviru začetne kupne moči. Tehnična prilagoditev se običajno pojavi ob koncu leta n-2 za dano leto n, na podlagi najnovejših razpoložljivih gospodarskih podatkov in napovedi. Dodatne tehnične prilagoditve za določeno leto niso mogoče,
  • zgornja meja lastnih sredstev je izražena kot odstotek BND. Prikaz te zgornje meje v absolutni vrednosti pomeni, da po tehničnih prilagoditvah temelji na zadnje razpoložljive podatke o BND Unije. Ob tej priložnosti se preveri skladnost med skupnimi odobritvami posojil in lastnimi razpoložljivimi sredstvi.

Komisija lahko obema vejama proračunskega izvrševanja predlaga tudi prilagoditev finančnega okvira v dveh primerih, če gre za:

  • reprogramiranje odobritev plačil za strukturne ukrepe v primeru zamude pri načrtovanju teh posegov,
  • revalvacijo potreb na določenih področjih zaradi sprejema novih držav članic.

Obe veji proračunskega izvrševanja lahko nazadnje na predlog Komisije revidirata finančni okvir. Tako se Skupnost lahko v skladu z zgornjo mejo lastnih sredstev sooči z nujnostjo sprejetja ukrepov, ki niso določeni v pripravi finančnega načrta.

Zadnja posodobitev: 16.06.2011

Glejte tudi

  • Več o finančnih načrtih in večletnem finančnem okviru si lahko preberete na strani DG BUDGET (DE) (EN) (FR) Evropske komisije.
Pravno obvestilo | O spletišču | Išči | Kontakt | Na vrh