Najpogostejša vprašanja
Najpogostejša vprašanja o jezikovni politiki Evropske unije
- Koliko jezikov uporablja Evropska unija pri svojem delu?
- Zakaj ima Evropska unija toliko uradnih jezikov?
- Kdo odloča o uradnih jezikih Evropske unije?
- Ali namerava EU zmanjšati število uradnih jezikov?
- Ali EU vse svoje dokumente prevede v vse uradne jezike?
- Kako je z drugimi jeziki posameznih držav članic, npr. z luksemburščino, katalonščino, valižanščino, baskovščino, bretonščino, sardinščino?
- Zakaj se Evropska unija preprosto ne odloči za en sam uradni jezik?
- Koliko porabi EU za politiko večjezičnosti?
- V katerih jezikih je spletišče EUROPA?
1. Koliko jezikov uporablja Evropska unija pri svojem delu?
Evropska unija ima 23 uradnih jezikov: angleščino, bolgarščino, češčino, danščino, estonščino, finščino, francoščino, grščino, irščino, italijanščino, latvijščino, litovščino, madžarščino, malteščino, nemščino, nizozemščino, poljščino, portugalščino, romunščino, slovaščino, slovenščino, španščino in švedščino.
2. Zakaj ima Evropska unija toliko uradnih jezikov?
EU je demokratična organizacija, ki se s svojimi državljani sporazumeva v njihovem jeziku. To velja tudi za vlade in javne službe, podjetja in druge organizacije držav članic. Državljani imajo pravico vedeti, kaj Unija dela v njihovem imenu, in pravico dejavno sodelovati, ne da bi se jim bilo treba učiti jezika drugih. Evropska unija poleg tega izdaja zakone, ki so zavezujoči za vse v EU. Biti morajo torej razumljivi vsem v EU, državljanom in sodiščem, kar pomeni, da morajo biti na voljo v vseh uradnih jezikih. Zaradi uporabe uradnih jezikov so EU in njene institucije preglednejše, legitimnejše in učinkovitejše. Pravna podlaga jezikovne politike EU so uredba Sveta št. 1 iz leta 1958 o jezikih, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti in njena poznejša dopolnila, v katerih so navedeni uradni jeziki in podrobna določila o tem, kdaj in za katere namene se uporabljajo. S Pogodbo o Evropski skupnosti je v primarno zakonodajo zapisano tudi načelo, da se morajo institucije EU sporazumevati z državljani in ustanovami držav članic v uradnem jeziku po njihovi izbiri.
3. Kdo odloča o uradnih jezikih Evropske unije?
Vsaka država pred pristopom k Uniji določi, kateri jezik želi uporabljati kot uradni jezik EU. Dogovor o tem se potem zapiše v akt o pristopu. Včasih katera država članica ne zahteva statusa uradnega jezika EU za vse svoje uradne jezike.
4. Ali namerava EU zmanjšati število uradnih jezikov?
Ne. Zaradi demokratičnosti in preglednosti se je odločila obdržati sedanji sistem. Nobena država članica noče odstopiti od svojega jezika, države kandidatke pa tudi želijo uradnim jezikom dodati svojega.
5. Ali EU vse svoje dokumente prevede v vse uradne jezike?
Nikakor ne. V vseh triindvajset uradnih jezikov se prevajajo zakonodaja in dokumenti javnega pomena ali interesa, ki pa obsegajo manjši del dela institucij. Drugi dokumenti (npr. sporočila nacionalnim organom, odločbe, naslovljene na posameznike ali pravne osebe, in korespondenca) se prevajajo samo v ustrezne posamezne jezike. Pri notranjem poslovanju zakon dovoljuje, da si institucije EU same izberejo jezikovno ureditev. Evropska komisija pri svojem delu tako uporablja tri jezike, angleščino, francoščino in nemščino, vse uradne jezike pa samo pri javnem obveščanju in sporazumevanju. Drugače je pri Evropskem parlamentu. Poslanci potrebujejo delovno gradivo v svojem jeziku, zato se vsi dokumenti takoj prevedejo v vse jezike.
6. Kako je z drugimi jeziki posameznih držav članic, npr. z luksemburščino, katalonščino, valižanščino, baskovščino, bretonščino, sardinščino?
Po sporazumu s špansko vlado nekatera besedila prevajamo v katalonski/valencijski, baskovski in galicijski jezik.
Luksemburščine, ki je nacionalni jezik Luksemburga, in nekaterih regionalnih jezikov, denimo valižanskega, samijskega, sardinskega in bretonskega, vlade posameznih držav članic niso predlagale za uradni jezik EU.
7. Zakaj se Evropska unija preprosto ne odloči za en sam uradni jezik?
Ker potem večina ljudi ne bi razumela, kaj EU dela. Katerikoli jezik že bi izbrali, za večino državljanov EU bi bil premalo razumljiv, da bi v njem lahko prebirali zakone, uveljavljali svoje pravice ali znali izraziti svoje mnenje pri udejstvovanju v zadevah EU. Sploh pa, kateri jezik naj bi izbrali? - Največ ljudi v EU denimo govori nemščino, ki pa zunaj Nemčije in Avstrije ni zelo pogosta. - Španščina in portugalščina imata med jeziki EU največje število domačih govorcev na svetu – vendar večina njih ne živi v Evropi. - Francoščina je uradni jezik ali eden od uradnih jezikov treh držav članic, govorijo jo marsikje po svetu in poučujejo jo na mnogih šolah EU: vendar jo poznajo bolj v južni in zahodni Evropi, manj pa na severu in vzhodu celine. - Največ ljudi v EU govori angleščino bodisi kot prvi ali drugi jezik: toda nedavne raziskave kažejo, da ima zadostno znanje angleščine manj kot polovica prebivalstva EU.
8. Koliko porabi EU za politiko večjezičnosti?
Stroške, ki jih ima EU zaradi poslovanja v 23 uradnih jezikih, je najlaže oceniti s stroški, ki jih ima s svojo prevajalsko službo, tj. s prevajalci in tolmači, ki politiko večjezičnosti uresničujejo. Po zadnjih podatkih (za leto 2005) so njihovi skupni letni stroški znašali 1123 milijonov EUR, kar je 1% splošnega letnega proračuna Evropske unije. Porazdeljeno na prebivalce EU pomeni to 2,28 EUR letno na osebo.
9. V katerih jezikih je spletišče EUROPA?
Portal EUROPA želi svojim obiskovalcem omogočiti, da bi iskane podatke prebrali v svojem jeziku ali jeziku, ki ga razumejo, odvisno od značaja podatkov. Uradni dokumenti so na voljo vsaj v jezikih, ki so bili uradni jeziki Unije ob njihovi objavi, če že ne v vseh. Drugi dokumenti, ki niso pravno zavezujoči, se največkrat objavljajo v angleščini, francoščini in nemščini. Splošni podatki na domači strani, na delih, ki so neposredno dosegljivi z domače strani, in kazala so, če je le mogoče, na voljo v dvajsetih jezikih Evropske unije, ki so veljali za uradne pred 1. januarjem 2007: angleščini, češčini, danščini, estonščini, finščini, francoščini, grščini, italijanščini, latvijščini, litovščini, madžarščini, malteščini, nemščini, nizozemščini, poljščini, portugalščini, slovaščini, slovenščini, španščini in švedščini. V treh novih uradnih jezikih Evropske unije 27 držav članic (bolgarskem, irskem in romunskem) bodo splošne informacije na voljo, ko se bo povečalo število potrebnih prevajalcev. Izjema pri tem splošnem pravilu so samo nujne ali zelo kratkotrajne informacije. Specializirane informacije so na splošno na voljo najmanj v dveh jezikih, ki ju uporabniki takih informacij najpogosteje uporabljajo.
|
|
Last updated on 01/01/2007 |
Različica za tisk