Evropska unija in Evropa

Na evropski zastavi je 12 zlatih zvezd, razporejenih v krogu na modrem ozadju. Krog zvezd simbolizira ideale enotnosti, solidarnosti in sloge med evropskimi narodi. Število zvezd ni povezano s številom držav članic EU.

Evropska zastava poleg Evropske unije pomeni tudi Evropo v širšem smislu. Zgodovina zastave sega v leto 1955, ko je Svet Evrope – kot zagovornik človekovih pravic in spodbujevalec evropske kulture – sprejel zasnovo zastave za lastno uporabo. V naslednjih letih je Svet Evrope nastajajoče evropske institucije spodbujal, da tudi te prevzamejo njegovo zastavo. Leta 1985 so jo voditelji EU sprejeli kot uradni simbol Evropske unije (ki se je takrat imenovala Evropske skupnosti).

Avstrija

Od 13. stoletja dalje je bila avstrijska zastava sestavljena iz rdečega ščita na vodoravnem belem traku. Rdeče-belo-rdeči trakovi so se prvič pojavili leta 1787 na nacionalnih vojaških insignijah.

Sedanja zastava je bila sprejeta kot avstrijska državna zastava leta 1918 in kot državljanski simbol leta 1921. Ponovno je bila uvedena 1. maja 1945, ko se je končala nemška okupacija.

Belgija

Belgijska zastava, različica francoske trobojnice, obuja spomin na grb vojvodine Brabant, ki izvira iz 12. stoletja: pozlačen lev z rdečimi kremplji in rdečim jezikom na črnem ozadju.

Ko je izbruhnil upor v Brabantu leta 1787 so Bruseljčani sprejeli tribarvno rozeto iz rdeče, zlate in črne barve namesto barv Jožefa II. (rdeča, bela in rdeča).

Ko je Belgija postala neodvisna leta 1830, je bila uradno sprejeta današnja zastava, vendar so bili trakovi takrat vodoravni. Naslednje leto je vlada sprejela zakon, da ima zastava navpične trakove.

Bolgarija

Tri nacionalne barve – bela, zelena in rdeča – so povezane s tistimi, ki jih je uporabljala stara bolgarska vojska. Levo krilo vojske so označevali beli trakovi na sulicah, desno krilo pa rdeči trakovi. Elitne čete na sredini so imele zelen trak, ki je bila tradicionalna barva takratnega vladarja. Tribarvno zastavo je prva uporabila prva bolgarska legija Georgija Rakovskega (1861), kot bolgarska državna zastava pa je bila potrjena v ustavi Tarnovo (1879).

Ciper

Ciprska zastava, ki je bila sprejeta leta 1960, ko je Ciper postal neodvisen, predstavlja otok in dve oljčni vejici na belem ozadju, kar simbolizira mir med grško in turško skupnostjo. Toda na jugu otoka pogosteje izobesijo grško zastavo, na severu pa turško.

Rumena barva otoka ponazarja baker, ki ga na Cipru pridobivajo že od tretjega tisočletja pred našim štetjem. Beseda »baker« pravzaprav izvira iz grškega imena za Ciper: Kypros.

Danska

Danska zastava ali Dannebrog je verjetno najstarejša na svetu. Legenda pravi, da naj bi zastava izvirala iz leta 1219, ko je danski kralj Valdemar II., ki je vodil križarje v vojno, na temnem nebu videl bel križ. To vizijo si je razlagal kot božji ukaz, da naj napade Estonce. Rdeče ozadje naj bi predstavljalo temno nebo, na katerem je kralj videl križ, ali kri, ki je bila prelita med bitko.

Estonija

Vodoravno trobojnico, ki jo sestavljajo modra, črna in bela barva, je sprejelo združenje estonskih študentov Virona 29. septembra 1881. Med revolucijama leta 1905 in 1917 so jo Estonci sprejeli za svojo nacionalno zastavo, državni simbol pa je postala 24. februarja 1918, ko so razglasili neodvisnost. Ponovno so jo priznali leta 1990, ko je Estonija postala samostojna.

V estonskih ljudskih pesmih modra predstavlja nebo, črna zemljo in bela hrepenenje po svobodi in upanje na prihodnost.

Po drugi razlagi naj bi modra simbolizirala medsebojno zaupanje in vdanost, črna domnevne prednike Estoncev (ljudi, oblečene v črno, ki jih je v svojem delu Histories omenil Herodot) in bela sneg, ki polovico leta prekriva državo.

Finska

Od 12. stoletja do začetka 19. stoletja je Finska pripadala Švedski. Ko je leta 1917 postala neodvisna, je sprejela državno zastavo s skandinavskim križem na osnovi švedske zastave.

Finski jadralni klubi so pod takšno zastavo pluli že pol stoletja prej, ko je bila Finska še pod rusko oblastjo.

Prvi, ki je predlagal modro in belo barvo za nacionalni barvi, je bil pesnik Zachris Topelius leta 1862. Naslednje leto je dnevni časopis Helsingfors Dagblad predlagal belo zastavo z modrim križem.

Modra simbolizira jezera in nebo, bela pa s snegom prekrito zemljo.

Francija

Francoska zastava je nastala v času francoske revolucije leta 1789. Rdečo, belo in modro rozeto je nacionalna straža nosila vse od začetka revolucije.

Bela je bila barva monarhije, modra in rdeča pa sta bili barvi mesta Pariz.

Tako je tribarvna rozeta postala simbol revolucionarne domoljubnosti. Francozi so sprejeli rdečo, belo in modro barvo, ki so se kmalu začele uporabljati na praporih in zastavah.

Trobojnica je postala nacionalna zastava 15. februarja 1794. Zastavo je oblikoval slikar David po naročilu Nacionalne konvencije (takratna oblast).

Grčija

Ko je vlada sprejela zastavi grške vojske in mornarice leta 1822, je bil na obeh upodobljen enak bel križ kot simbol krščanske vere.

Modro in belo so uradno izbrali za simbol med vojno za neodvisnost. Modra predstavlja nebo in morje, bela pa čistost borcev za svobodo.

Devet vodoravnih trakov ponazarja devet zlogov grške fraze: Eleftheria i Thanatos (svoboda ali smrt).

Zastavo so ponovno uvedli leta 1978.

Hrvaška

Hrvaška zastava je sestavljena iz treh vodoravnih črt v rdeči, beli in modri barvi. Na sredini zastave je hrvaški grb. Sestavljen je iz rdeče in bele šahovnice, ki se uporablja tudi na vpadljivih dresih hrvaških nacionalnih športnih ekip, na primer državne nogometne reprezentance. Glavni ščit krasi še pet manjših zgodovinskih ščitov.

Rdeče-belo-modra trobojnica se uporablja od 19. stoletja, ko so jo leta 1848 uporabljali že revolucionarji. Od takrat se je osrednji emblem večkrat spremenil. Današnjo zastavo z grbom v sredini so uradno sprejeli decembra 1990.

Irska

Irska trobojnica, ki je bila sprejeta leta 1830, je oblikovana na predlogi francoske zastave. Ureditev barv (zelena, bela in oranžna) se je večkrat spremenila, končna odločitev pa je bila sprejeta šele v 20. letih 20. stoletja. Zastavo so uradno sprejeli leta 1937.

Zelena predstavlja pretežno irsko nacionalistično gibanje, medtem ko oranžna (barva rodbine Orange) predstavlja protestantsko skupnost. Bela, ki stoji v sredini, simbolizira mir med obema skupnostima.

Italija

Italijanska zastava je bila prvotno zastava Cisalpinske republike, ki jo je ustanovil Napoleon. Na njeno obliko je vplivala francoska trobojnica, uporabljali pa so jo od leta 1798 do leta 1802.

Leta 1848 jo je ponovno uvedel sardinski kralj, ki je belemu traku dodal še grb Savojcev. Takšna zastava je leta 1861 postala zastava celega kraljestva Italije. Ko je leta 1946 monarhija padla, so grb odstranili.

Latvija

Rdeče-belo-rdeč trak so prvič uporabili Latvijci leta 1279.

Leta 1917 so se latvijski umetniki odločili, da rdečo spremenijo v škrlatno in beli trak zožijo. Uporaba latvijske zastave je bila prepovedana med sovjetsko okupacijo. Kot državljanski simbol so jo priznali leta 1988, državna zastava pa je ponovno postala leta 1990.

Litva

Leta 1918 je litovski svet določil posebno komisijo, da bi oblikovala državno zastavo. 19. aprila tistega leta so odobrili vodoravno trobojnico v barvah tradicionalne litovske noše.

Rumena ponazarja sonce, vir svetlobe, medtem ko zelena simbolizira naravo in življenje. Rdeča je barva ljubezni in krvi, ki je bila prelita med obrambo države.

Litovsko zastavo so ponovno sprejeli leta 1989.

Luksemburg

Barve luksemburške zastave so enake kot v luksemburškem grbu. Oblikovana na predlogi francoske zastave po revoluciji ima rahlo drugačne dimenzije kot nizozemska zastava in svetlejši odtenek modre.

Čeprav se kot nacionalni simbol uporablja že od 16. stoletja dalje, je uradna zastava postala šele leta 1972.

Madžarska

Že v 17. stoletju so bile rdeča, bela in zelena barva pomemben motiv pri ceremonijah ob kronanju.

Te barve so v 30. letih 19. stoletja začeli nositi domoljubni prebivalci, med revolucijo leta 1848 pa so trobojnico sprejeli za nacionalno zastavo. Uradno so jo ponovno uvedli leta 1957.

Barve so uporabljene tudi v madžarskem grbu: rdeč ščit, beli trakovi, patriarhalni križ in trije zeleni hribi.

Malta

Barvi na zastavi sta barvi viteškega reda sv. Janeza, ki je na Malto prišel iz Jeruzalema.

Jurijev križ je bil dodan leta 1942, ko je angleški kralj Jurij VI. nagradil prebivalce otoka za njihovo herojsko upiranje v času vojne. V križu je posvetilo »For Gallantry« (za junaštvo).

Zastava je bila uradno sprejeta kot državni simbol leta 1964, ko je Malta razglasila neodvisnost.

Nemčija

Sedanja nemška zastava, ki je bila sprejeta 23. maja 1949 na dan, ko je bila ustanovljena Zvezna republika Nemčija, ponovno oživlja zastavo nemške federacije iz leta 1848 in zastavo Weimarske republike (1919–1933).

Črna, rdeča in zlata so zgodovinske barve Nemčije, ki so jih na uniformah nosile prostovoljne vojaške enote barona von Lützowa (Freikorps) med napoleonskimi vojnami in ki so sestavljale zastave Prusije.

Poleg tega so to tudi barve svetega rimskega cesarstva: črna predstavlja orla, rdeča njegov kljun in kremplje, zlata pa pozlačen ščit.

Nizozemska

Nizozemska zastava izvira iz leta 1579, ko je država razglasila svojo neodvisnost. V tistem času je bila oranžne, bele in modre barve, ki so bile značilne za Viljama Oranskega.

Oranžno je v 17. stoletju zamenjala rdeča, vendar še vedno ostaja državna barva. Državno zastavo vedno spremlja oranžen trak na uradnih počitniških ali diplomatskih obiskih v tujini.

Zastava je bila uradno sprejeta leta 1796 in potrjena kot državni simbol leta 1937.

Je nekoliko drugačnih dimenzij kot zastava Luksemburga in ima temnejši odtenek modre.

Poljska

Poljska zastava je sestavljena iz dveh vodoravnih črt, pri čemer je zgornja bele in spodnja rdeče barve. Ti dve barvi sta poljski nacionalni barvi. Bela predstavlja belega orla, ki je simbol Poljske od 13. stoletja. V povezavi z rdečim ozadjem je bil v preteklosti prisoten na številnih poljskih transparentih, zastavah in grbih.

Zato so belo-rdečo dvobarvno zastavo uradno sprejeli za državni simbol leta 1919, eno leto po tem, ko je Poljska razglasila svojo neodvisnost.

Portugalska

Leta 1910, ko je nastala republika, je kraljevo belo-modro zastavo zamenjala današnja zeleno-rdeča. Rdeča simbolizira revolucijo, zelena pa upanje.

Portugalski grb na krogli ponazarja velika odkritja portugalskih pomorščakov.

Zastava je bila uradno sprejeta leta 1911.

Romunija

Čeprav tri barve, ki so Romunom tako pri srcu, izvirajo iz časa Michaela Pogumnega (1593–1601), je tribarvna zastava še precej mlada. Prvič se je pojavila v prvi polovici 19. stoletja in so jo uradno sprejeli kot romunsko državno zastavo leta 1859, ko je bil Alexandru Ioan Cuza izvoljen kot edini princ in sta se združili provinci Vlaška in Moldavija.

Slovaška

Vodoravna belo-modro-rdeča trobojnica Slovaške se je prvič pojavila leta 1848, toda brez ščita. Ščit, na katerem so tri modre gore in patriarhalni beli križ na rdečem ozadju, je bil zastavi dodan šele leta 1992, ko je Slovaška postala neodvisna.

Slovenija

Slovensko zastavo, prav tako belo-modro-rdečo trobojnico, so slovenski domoljubi prvič uporabili leta 1848.

Leta 1991 so zastavi dodali novi grb Slovenije. Ta predstavlja Triglav, najvišjo goro v slovenskih Alpah. Tri rumene zvezde na modrem ozadju so vzete iz grba nekdanjih Celjskih grofov. Majhni valovnici simbolizirata slovenske reke in Jadransko morje.

Združeno kraljestvo

Današnja zastava Združenega kraljestva, znana kot Union Flag ali Union Jack, je kombinacija križev:

– svetega Jurija

– svetega Andreja

– svetega Patrika

svetnikov zavetnikov Anglije, Škotske in Irske. Uradno je bila sprejeta leta 1917.

Prva različica zastave je nastala, ko sta se kraljestvi Anglije in Škotske združili v 17. stoletju. Križ svetega Patrika so dodali leta 1801, ko je bila Irska pridružena Združenemu kraljestvu.

Češka republika

Rdeča in bela sta tradicionalni barvi Bohemije in sta se pojavili že na grbu iz leta 1192 (bel lev na rdečem ozadju).

Prva češka rdeče-bela zastava se je pojavila med prvo svetovno vojno in je leta 1918 postala prva državna zastava Češkoslovaške.

Ker sta bili na njej samo barvi Bohemije, so leta 1920 dodali še modro barvo Moravske in Slovaške.

Takšna zastava je bila uradno sprejeta kot državni simbol Češke republike leta 1992.

Španija

Rdeča in zlata barva sta bili izbrani za nacionalni simbol leta 1785, toda sedanja španska zastava je bila sprejeta šele leta 1981.

Grb kraljevine Španije sestavlja ščit z grbi nekdanjih kraljestev Kastilje (grad), Leona (divji lev), Aragona (štirje navpični rdeči trakovi na zlatem ozadju) in Navarre (zlata veriga na rdečem ozadju) ter z granatnim jabolkom na dnu kot simbolom kraljestva Granada. Karel V. je dodal Herkulove stebre, ki predstavljajo Gibraltarsko ožino, da bi obeležil širjenje svojega imperija preko morij. Nad stebrom z napisom plus stoji krona imperija, nad drugim stebrom pa kraljevska krona. Današnji grb države je grb španske monarhije, ki ga ponazarja simbol burbonske monarhije, ki je ponovno prišla na prestol leta 1975: tri zlate lilije na modrem ozadju.

Švedska

Čeprav je švedska zastava nastala že v 16. stoletju, je svojo današnjo barvno podobo in dimenzije dobila šele leta 1982.

Kralj Johan III. je s kraljevim odlokom leta 1569 naročil, da mora biti na vseh ladjah švedske mornarice izobešen zlati križ.

Zastava, oblikovana na osnovi danske zastave Dannebrog, je sestavljena iz barv švedskega grba, ki izvira iz 14. stoletja in ga sestavljajo tri zlate krone na nebeško modrem ozadju.