Evropska unija temelji na načelu vladavine prava. To pomeni, da vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih po demokratičnem postopku potrdile vse države članice EU. Komisija denimo ne more predlagati zakonodajnega akta s področja, ki ni zajeto v pogodbi.
Pogodba je zavezujoč dogovor med državami članicami EU, ki določa cilje EU, pravila za institucije EU, postopke odločanja ter odnos med EU in državami članicami.
Dopolnitve in spremembe pogodb omogočajo učinkovitejše in preglednejše delovanje EU, pristop novih držav članic in nova področja sodelovanja – denimo enotno valuto.
V skladu s pogodbami institucije EU sprejemajo zakonodajo, ki jo države članice nato izvajajo. Celotna besedila pogodb, zakonodajna besedila, sodna praksa EU ter zakonodajni predlogi si je mogoče ogledati v podatkovni zbirki EUR-Lex.
Celotna besedila:
- Izberi pogodbo
- Lizbonska pogodba (2009)
- Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (2007)
- Pogodba iz Nice (2003)
- Schengenski sporazum (2000)
- Amsterdamska pogodba (1999)
- Pogodba o Evropski uniji – Maastrichtska pogodba (1992)
- Enotni evropski akt (1986)
- Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (1957)
- Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (1957)
- Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (1951)
- Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (2010)
-
Prečiščena različica Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo
(2010)
Glavne pogodbe so:
Lizbonska pogodba
Podpis: 13. decembra 2007
Začetek veljavnosti: 1. decembra 2009
Namen: demokratičnejša in učinkovitejša EU, enotnejša pri reševanju globalnih problemov, denimo podnebnih sprememb.
Glavne spremembe: Evropski parlament je dobil več pristojnosti, spremenjeni postopki glasovanja v Svetu, uvedena je državljanska pobuda, Evropski svet ima stalnega predsednika, nova funkcija visokega predstavnika za zunanje zadeve, nova diplomatska služba EU.
Lizbonska pogodba določa:
- pristojnosti EU
- pristojnosti držav članic
- skupne pristojnosti.
Pogodba o ustavi za Evropo 
(2004) – s podobnimi cilji kot Lizbonska pogodba – je bila podpisana, vendar nikoli ratificirana.
Pogodba iz Nice
Podpis: 26. februarja 2001
Začetek veljavnosti: 1. februarja 2003
Namen: reforma institucij za učinkovito delovanje EU po razširitvi na 25 držav članic.
Glavne spremembe: sprememba sestave Komisije in prenova sistema glasovanja v Svetu.
Celotno besedilo Pogodbe iz Nice
Amsterdamska pogodba
Podpis: 2. oktobra 1997
Začetek veljavnosti: 1. maja 1999
Namen: reforma institucij EU in priprava na prihod novih držav članic.
Glavne spremembe: sprememba in preštevilčenje Pogodb EU in EGS (prečiščeno besedilo). Preglednejše odločanje (pogostejša uporaba postopka soodločanja ).
Celotno besedilo Amsterdamske pogodbe
Pogodba o Evropski uniji – Maastrichtska pogodba
Podpis: 7. februarja 1992
Začetek veljavnosti: 1. novembra 1993
Namen: priprava na evropsko monetarno unijo in uvedba nekaterih elementov politične unije (državljanstvo, skupna zunanja in notranja politika).
Glavne spremembe: ustanovitev Evropske unije in uvedba postopka soodločanja, večja pristojnost Evropskega parlamenta v postopku odločanja. Nove oblike sodelovanja med državami EU, denimo na področju obrambe ter pravosodja in notranjih zadev.
Celotno besedilo Maastrichtske pogodbe
Enotni evropski akt
Podpis: 17. februarja 1986 (Luxembourg), 28. februarja 1986 (Haag)
Začetek veljavnosti: 1. julija 1987
Namen: reforma institucij in priprava na članstvo Portugalske in Španije ter hitrejše odločanje pri oblikovanju enotnega trga.
Glavne spremembe: razširitev glasovanja po načelu kvalificirane večine v Svetu (ena sama država težje vloži veto na predlagano zakonodajo), uvedba postopkov sodelovanja in privolitve ter s tem večji vpliv Evropskega parlamenta.
Celotno besedilo Enotnega evropskega akta
Pogodba o združitvi – Bruseljska pogodba
Podpis: 8. aprila 1965
Začetek veljavnosti: 1. julija 1967
Namen: učinkovitejše evropske institucije.
Glavne spremembe: ustanovitev enotne Komisije in enotnega Sveta za tedanje tri evropske skupnosti (EGS, Euratom, ESPJ). Razveljavi jo Amsterdamska pogodba.
Celotno besedilo Pogodbe o združitvi
Rimski pogodbi – Pogodbi EGS in EURATOM
Podpis: 25. marca 1957
Začetek veljavnosti: 1. januarja 1958
Namen: ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom).
Glavne spremembe: evropsko povezovanje se razširi na splošno gospodarsko sodelovanje.
Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo
Podpis: 18. aprila 1951
Začetek veljavnosti: 23. julija 1952
Konec veljavnosti: 23. julija 2002
Namen: vzpostavitev medsebojne odvisnosti pri proizvodnji premoga in jekla, tako da nobena država ne more mobilizirati svojih vojaških sil brez vednosti drugih. Manj nezaupanja in medsebojnih napetosti po drugi svetovni vojni. Pogodba ESPJ je prenehala veljati leta 2002.
Celotno besedilo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo
Dopolnitve in spremembe pogodb ob pridružitvah novih držav članic:
- 1973 (Danska, Irska, Združeno kraljestvo)
- 1981 (Grčija)
- 1986 (Španija, Portugalska)
- 1995 (Avstrija, Finska, Švedska)
- 2004 (Češka, Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija)
- 2007 (Bolgarija, Romunija).