Svet Evropske unije

Svet Evropske unije oziroma neuradno Svet EU sestavljajo ministri držav članic. Svet EU sprejema predpise in usklajuje politike.

Paziti moramo, da ga ne zamenjamo z:

  • Evropskim svetom – institucijo EU, v okviru katere se približno štirikrat letno sestanejo voditelji držav ali vlad držav članic in obravnavajo prednostne politične naloge EU.
  • Svetom Evrope DeutschEnglishfrançaisitaliano – ki ni organ EU.

Naloge

  1. Svet sprejema zakonodajo EU,
  2. usklajuje širše gospodarske politike držav članic,
  3. podpiše sporazume med EU in drugimi državami,
  4. potrdi letni proračun EU,
  5. razvija zunanjo in varnostno politiko EU,
  6. usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodišči in policijskimi organi.

1. Sprejemanje evropske zakonodaje

Svet in Evropski parlament skupaj odločata o sprejetju novih predpisov EU, ki jih predlaga Komisija.

2. Usklajevanje gospodarskih politik

Države članice EU so se odločile za skupno gospodarsko politiko v Evropski uniji, ki jo usklajujejo gospodarski in finančni ministri držav EU.

Ustvariti želijo več delovnih mest in izboljšati svoje izobraževalne, socialne in zdravstvene sisteme. Čeprav je vsaka država EU odgovorna za lastno politiko na teh področjih, se lahko dogovorijo o skupnih ciljih in seznanijo z izkušnjami drugih.

3. Podpisovanje mednarodnih sporazumov

Svet v imenu EU podpiše mednarodne sporazume, in sicer na tako različnih področjih, kot so okolje, trgovina, razvoj, tekstil, ribištvo, znanost, tehnologija in promet.

4. Potrjevanje proračuna EU

O letnem proračunu EU skupaj odločita Svet in Evropski parlament.

5. Zunanja in obrambna politika

Države ohranjajo neodvisen nadzor na tem področju, vendar sodelujejo pri razvoju skupne zunanje in varnostne politike. To sodelovanje uresničujejo v okviru Sveta.

EU nima svoje vojske. Da bi lahko kljub temu hitro ukrepala ob mednarodnih sporih in naravnih nesrečah, nekatere države EU sodelujejo v enotah za hitro posredovanje, ki so namenjene humanitarni pomoči ter reševalnim in mirovnim operacijam.

6. Pravosodje

Državljani EU imajo pravico do enakega dostopa do sodnega varstva po vsej EU. V Svetu si pravosodni ministri prizadevajo, da bi bile sodbe sodišča iz ene države članice – denimo o razvezi – priznane tudi v vseh drugih državah EU.

Pravosodni in notranji ministri usklajujejo nadzor nad zunanjimi mejami EU ter boj proti terorizmu in mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Kdo so člani Sveta?

Svet nima stalnih članov. Na vsak sestanek Sveta posamezna država EU pošlje ministra za ustrezno politično področje – denimo okoljskega ministra, kadar se obravnavajo okoljska vprašanja: Svet se v tem primeru imenuje Svet za okolje.

Kdo vodi seje?

Svetu zunanjih ministrov stalno predseduje visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU English.

Vse druge seje Sveta vodi ustrezni minister države, ki predseduje Svetu Evropske unije.

Ko je na primer Svetu EU predsedovala Slovenija, je Svetu za okolje predsedoval slovenski minister za okolje.

Predsedovanje Svetu EU 2011–2020

  • Madžarska: januar–junij 2011
  • Poljska: julij–december 2011
  • Danska: januar–junij 2012
  • Ciper: julij–december 2012
  • Irska: januar–junij 2013
  • Litva: julij–december 2013
  • Grčija: januar–junij 2014
  • Italija: julij–december 2014
  • Latvija: januar–junij 2015
  • Luksemburg: julij–december 2015
  • Nizozemska: januar–junij 2016
  • Slovaška: julij–december 2016
  • Malta: januar–junij 2017
  • Združeno kraljestvo: julij–december 2017
  • Estonija: januar–junij 2018
  • Bolgarija: julij–december 2018
  • Avstrija: januar–junij 2019
  • Romunija: julij–december 2019
  • Finska: januar–junij 2020

Glasovanje

  • Vse razprave in glasovanja so javne.
  • Za sprejem odločitev je večinoma potrebna kvalificirana večina:
    • predlog mora podpreti 55 % držav (pri 28 državah članicah to pomeni 15 držav),
    • ki predstavljajo vsaj 65 % celotnega prebivalstva EU.

Sprejem odločitve lahko blokira skupina vsaj 4 držav, ki predstavljajo vsaj 35 % celotnega prebivalstva EU.

  • Izjema: za občutljive teme, denimo zunanjo politiko in obdavčitev, je potrebno soglasje (vse države morajo podpreti predlog).
  • Navadna večina se uporablja pri odločanju o postopkovnih in administrativnih vprašanjih.

 Glej tudi

 Prenosi

KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?