Svet Evropske unije

Svet Evropske unije oziroma neuradno Svet EU sestavljajo ministri držav članic. Svet EU sprejema predpise in usklajuje politike.

Paziti moramo, da ga ne zamenjamo z:

  • Evropskim svetom – institucijo EU, v okviru katere se približno štirikrat letno sestanejo voditelji držav ali vlad držav članic in obravnavajo prednostne politične naloge EU.
  • Svetom Evrope DeutschEnglishfrançaisitaliano – ki ni organ EU.

Delo Sveta EU

  1. Svet sprejema zakonodajo EU,
  2. usklajuje širše gospodarske politike držav članic,
  3. podpiše sporazume med EU in drugimi državami,
  4. potrdi letni proračun EU,
  5. razvija zunanjo in varnostno politiko EU,
  6. usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodišči in policijskimi organi.

1. Sprejemanje evropske zakonodaje

Svet in Evropski parlament skupaj odločata o sprejetju novih predpisov EU, ki jih predlaga Komisija.

2. Usklajevanje gospodarskih politik

Države članice EU so se odločile za skupno gospodarsko politiko v Evropski uniji, ki jo usklajujejo gospodarski in finančni ministri držav EU.

Ustvariti želijo tudi več delovnih mest in izboljšati svoje izobraževalne, socialne in zdravstvene sisteme. Čeprav je vsaka država EU odgovorna za lastno politiko na teh področjih, se lahko dogovorijo o skupnih ciljih in seznanijo z izkušnjami drugih.

3. Podpisovanje mednarodnih sporazumov

Svet podpiše sporazume v imenu EU, in sicer za tako različna področja, kot so okolje, trgovina, razvoj, tekstil, ribištvo, znanost, tehnologija in promet.

4. Potrjevanje proračuna EU

O letnem proračunu EU skupaj odločita Svet in Evropski parlament.

5. Zunanja in obrambna politika

Nacionalne vlade ohranjajo neodvisen nadzor na tem področju, vendar sodelujejo pri razvoju skupne zunanje in varnostne politike. Svet je glavni forum za to sodelovanje.

EU nima svoje vojske. Da bi lahko kljub temu hitro ukrepala ob mednarodnih sporih in naravnih nesrečah, nekatere države EU sodelujejo v enotah za hitro posredovanje, ki so namenjene humanitarni pomoči ter reševalnim in mirovnim operacijam.

6. Pravosodje

Državljani EU bi morali imeti enak dostop do sodnega varstva po vsej EU. V Svetu si pravosodni ministri prizadevajo, da bi bile sodbe sodišča iz ene države članice – denimo o razvezi – priznane tudi v vseh drugih državah EU.

Pravosodni in notranji ministri usklajujejo nadzor nad zunanjimi mejami EU ter boj proti terorizmu in mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Kdo so člani Sveta?

Število članov ni določeno. Na vsak sestanek Sveta pošlje država članica svojega ministra za ustrezno politično področje – denimo okoljskega ministra, kadar se obravnavajo okoljska vprašanja: Svet se v tem primeru imenuje Svet za okolje.

Kdo vodi seje?

Svetu zunanjih ministrov stalno predseduje visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU English .

Vse druge seje Sveta vodi ustrezni minister države, ki predseduje Svetu Evropske unije.

Ko je na primer Svetu EU predsedovala Slovenija, je Svetu za okolje predsedoval slovenski minister za okolje.

Predsedovanje Svetu EU 2011–2020

  • Madžarska: januar–junij 2011
  • Poljska: julij–december 2011
  • Danska: januar–junij 2012
  • Ciper: julij–december 2012
  • Irska: januar–junij 2013
  • Litva: julij–december 2013
  • Grčija: januar–junij 2014
  • Italija: julij–december 2014
  • Latvija: januar–junij 2015
  • Luksemburg: julij–december 2015
  • Nizozemska: januar–junij 2016
  • Slovaška: julij–december 2016
  • Malta: januar–junij 2017
  • Združeno kraljestvo: julij–december 2017
  • Estonija: januar–junij 2018
  • Bolgarija: julij–december 2018
  • Avstrija: januar–junij 2019
  • Romunija: julij–december 2019
  • Finska: januar–junij 2020

Glasovanje

Svet EU praviloma sprejema odločitve s kvalificirano večino. Države z več prebivalci imajo več glasov, vendar je število glasov ponderirano v dobro držav z manj prebivalci:

  • Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo: 29 glasov
  • Španija in Poljska: 27
  • Romunija: 14
  • Nizozemska: 13
  • Belgija, Češka, Grčija, Madžarska in Portugalska: 12
  • Avstrija, Bolgarija in Švedska: 10
  • Hrvaška, Danska, Irska, Litva, Slovaška in Finska: 7
  • Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg in Slovenija: 4
  • Malta: 3

SKUPAJ: 352

Svet glasuje s kvalificirano večino. Kvalificirana večina je dosežena, kadar:

  • za predlog glasuje večina (včasih dve tretjini) držav EU,
  • predlog dobi vsaj 260 od 352 glasov.

Na zahtevo države članice se lahko preveri, ali večina predstavlja vsaj 62 % prebivalstva EU, sicer predloga ni mogoče sprejeti.

Pri glasovanju o občutljivih temah, denimo varnosti ter zunanjih zadevah in obdavčenju, morajo biti sklepi Sveta sprejeti s soglasjem. To pomeni, da lahko že ena država z vetom prepreči sprejetje sklepa.

Leta 2014 bo uveden sistem dvojne večine.

Za sprejetje predloga bo potrebna dvojna večina: večina držav članic (vsaj 15) in večina skupnega prebivalstva EU (države, ki glasujejo za predlog, morajo predstavljati vsaj 65 % prebivalstva EU).


 Glej tudi

 Prenosi

KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?