Navigacijska pot

Zgodovina Evropske unije

Ustanovni očetje EU

Naslednji vizionarski voditelji so dali navdih za oblikovanje Evropske unije, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in spodbude danes ne bi živeli v miru in stabilnosti, ki ju imamo za nekaj samoumevnega. Ustanovni očetje, med katerimi so bili tako borci kot odvetniki, so tvorili raznoliko skupino ljudi s skupnim višjim ciljem: mirno, združeno in uspešno Evropo. Poleg spodaj navedenih ustanovnih očetov so si za evropski projekt neutrudno prizadevali in mu dajali navdih tudi mnogi drugi. Ta razdelek o ustanovnih očetih zato predstavlja še nedokončano delo.

Več o ustanovnih očetih EU

1945 - 1959

Miroljubna Evropa – začetek sodelovanja

Evropska unija je nastala v želji, da se nehajo pogoste in krvave medsosedske vojne, ki so svoj vrh dosegle v drugi svetovni vojni. Trajni mir naj bi uresničili z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo, ki je leta 1950 začela gospodarsko in politično povezovati evropske države. Držav ustanoviteljic je bilo šest: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Petdeseta leta so bila obdobje hladne vojne med vzhodom in zahodom. Leta 1956 so sovjetski tanki zatrli proteste proti komunističnemu režimu na Madžarskem. Naslednje leto pa je Sovjetska zveza izstrelila prvi satelit Sputnik 1 in tako prevzela vodilno vlogo pri osvajanju vesolja. Leta 1957 so z Rimsko pogodbo ustanovili Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) ali „skupni trg“.

Več o desetletju 1945–1959

1960 - 1969

„Vroča šestdeseta leta“ – obdobje gospodarske rasti

V šestdesetih se je pojavila „kultura mladih“. Glasbene skupine, kot so The Beatles, so na svoje nastope privabljale ogromne množice najstnikov, širile kulturno revolucijo in večale generacijski prepad. To obdobje je bilo gospodarsko uspešno: države članice so prenehale obračunavati carine v medsebojni trgovini in so uvedle skupni nadzor nad pridelavo hrane, da bi je vsi imeli dovolj. Kmalu je prišlo celo do presežka kmetijskih pridelkov. Maja 1968 so se zgodili znameniti študentski nemiri v Parizu, z generacijo leta 68 pa povezujemo mnoge spremembe v družbi in vedenju.

Več o desetletju 1960–1969

1970 - 1979

Skupnost se širi – prva širitev

S pridružitvijo Danske, Irske in Združenega kraljestva Evropski skupnosti 1. januarja 1973 se je število članic povečalo na devet. Kratka, a kruta arabsko-izraelska vojna oktobra 1973 je povzročila energetsko krizo in gospodarske težave v Evropi. S strmoglavljenjem Salazarjevega režima na Portugalskem leta 1974 in smrtjo španskega generala Franca leta 1975 sta se končali še zadnji desničarski diktaturi v Evropi. Evropska regionalna politika je omogočila velike naložbe v revnejša območja, nova delovna mesta in gradnjo infrastrukture. Evropski parlament je dobil večji vpliv na zadeve EU in leta 1979 so lahko vsi državljani prvič neposredno izvolili svoje poslance.

Več o desetletju 1970–1979

1980 - 1989

Evropa spreminja videz – padec berlinskega zidu

Po stavki v ladjedelnici v Gdansku poleti leta 1980 sta poljski sindikat Solidarnost in njegov vodja Lech Walensa zaslovela po Evropi in svetu. Leta 1981 je postala Grčija deseta država članica EU, čez pet let pa sta ji sledili Španija in Portugalska. Leta 1986 so podpisali Enotni evropski akt. Ta pogodba je bila temelj obširnemu šestletnemu programu za rešitev težav proste trgovine med državami članicami EU in je omogočila nastanek „enotnega trga“. 9. novembra 1989 je padel berlinski zid. Po 28 letih se je spet odprla meja med vzhodno in zahodno Nemčijo in državi sta se kmalu združili.

Več o desetletju 1980–1989

1990 - 1999

Evropa brez meja

Padec komunizma v srednji in vzhodni Evropi je tesneje povezal Evropejce. Leta 1993 se je dokončno oblikoval enotni trg in sicer s „štirimi svoboščinami“: prostim pretokom blaga, storitev, ljudi in denarja. Devetdeseta leta sta obeležili dve pogodbi: Maastrichtska pogodba o Evropski uniji leta 1993 in Amsterdamska pogodba leta 1999. Državljani so se ukvarjali z varovanjem okolja in sodelovanjem na področju varnostnih in obrambnih zadev. Leta 1995 je EU pridobila tri nove članice: Avstrijo, Finsko in Švedsko. Majhna vasica v Luksemburgu je dala ime Šengenskim sporazumom, ki so postopno omogočili potovanja brez preverjanj potnih listin na mejah. Milijoni mladih ljudi so s podporo EU študirali v drugih državah. Komuniciranje je postalo lažje in vedno več ljudi je začelo uporabljati prenosne telefone in internet.

Več o desetletju 1990–1999

2000–2009

Nadaljnja širitev

Številni Evropejci so začeli uporabljati novo valuto evro. 11. septembra 2001 so se ugrabljena letala zaletela v zgradbe v New Yorku in Washingtonu in datum poslej predstavlja začetek „vojne proti terorizmu“. Države EU so začele tesneje sodelovati v boju proti kriminalu. Politična razdelitev med vzhodno in zahodno Evropo se je končno zacelila, saj se je leta 2004 kar 10 novih držav članic pridružilo EU, leta 2007 pa sta jim sledili še dve. Septembra 2008 je svetovno gospodarstvo prizadela finančna kriza, s tem pa se je med državami EU začelo razvijati tesnejše gospodarsko sodelovanje. Lizbonska pogodba, ki so jo ratificirale vse države EU, je stopila v veljavo 1. decembra 2009. EU je tako dobila sodobne institucije in učinkovitejše delovne metode.

Več o desetletju 2000–2009

2010–danes

Desetletje priložnosti in izzivov

Novo desetletje se je začelo s hudo gospodarsko krizo, vendar tudi z upanjem, da bodo investicije v nove okolju in podnebju prijazne tehnologije ter tesnejše evropsko sodelovanje prinesli trajno rast in blaginjo.

Več o desetletju 2010–danes