Ustanovni očetje EU

Naslednji vizionarski voditelji so dali navdih za oblikovanje Evropske unije, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in spodbude danes ne bi živeli v miru in stabilnosti, ki ju imamo za nekaj samoumevnega. Ustanovni očetje, med katerimi so bili tako borci kot odvetniki, so tvorili raznoliko skupino ljudi s skupnim višjim ciljem: mirno, združeno in uspešno Evropo. Poleg spodaj navedenih ustanovnih očetov so si za evropski projekt neutrudno prizadevali in mu dajali navdih tudi mnogi drugi. Ta razdelek o ustanovnih očetih zato predstavlja še nedokončano delo.

Konrad Adenauer: pragmatični demokrat in vneti zagovornik združevanja Evrope

Prvi kancler Zvezne republike Nemčije, ki je vodil novoustanovljeno državo v obdobju med letoma 1949 in 1963, je bolj kot kdor koli drug spremenil videz povojne Nemčije in evropsko zgodovino.

Temeljni kamen Adenauerjeve zunanje politike je bila sprava s Francijo. S francoskim predsednikom Charlesom de Gaullom sta dosegla zgodovinsko prelomnico: leta 1963 sta veliki zgodovinski sovražnici Nemčija in Francija podpisali pogodbo o prijateljstvu, ki je postala mejnik evropskega povezovanja.

X

Konrad Adenauer 2. julija 1966 v Metzu

Če bomo uspeli ustanoviti organizacijo, ki bo Francozom omogočila pregled nad vsem, kar se na področju jeklarstva in premogovništva dogaja v Nemčiji, in obratno – ki bo Nemcem omogočila pregled nad dogajanjem na tem področju v Franciji, bo ta vzajemni nadzor najboljši način za izvajanje politike, ki temelji na zaupanju.


Konrad Adenauer spricht am 2. Juli 1966 in Metz

Wenn es uns gelingt, eine Organisation zu schaffen, die den Franzosen gestattet, alles das zu sehen, was auf dem Gebiete der Fabrikation von Stahl und der Förderung von Kohle in Deutschland vor sich geht und, wenn umgekehrt, die Deutschen sehen, was in Frankreich vor sich geht, dann ist diese gegenseitige Kontrolle das beste Mittel, um eine Politik zu treiben, die sich auf Vertrauen gründet.

Joseph Bech: vidna vloga majhne države v evropskem povezovanju

Joseph Bech je bil luksemburški politik, ki je sodeloval pri ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo na začetku 50. let 20. stoletja, ter vodilni pobudnik evropskega povezovanja konec 50. let prejšnjega stoletja.

Konferenca v Messini, ki je potekala junija 1955 in je omogočila ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti, je bila organizirana na podlagi skupnega memoranduma držav Beneluksa.

X

Joseph Bech leta 1968 v Strasbourgu

Zakaj smo v resnici po koncu druge svetovne vojne začeli s projektom združevanja Evrope? Prepričani smo bili, da je treba oblikovati novo Evropo, v kateri bo mogoča sprava med Francijo in Nemčijo.

Ugotavljamo, da smo vsaj na tem področju – področju, ki je temeljno, saj je od njega odvisen mir v Evropi – z idejo združene Evrope dosegli enega od ciljev v našem prizadevanju oblikovati enotno Evropo.


Joseph Bech parle en 1968 à Strasbourg

Pourquoi est-ce qu’en réalité nous avons voulu faire l’Europe au lendemain de la Seconde Guerre mondiale ? Nous pensions qu’il fallait absolument créer une Europe nouvelle afin de permettre, dans ce cadre nouveau, de réconcilier la France et l’Allemagne.

Et constatons que tout au moins dans ce domaine qui était un domaine essentiel, puisque c’est la paix en Europe qui en dépend, nous avons fait l’idée européenne ou l’un des motifs, l’un des objectifs de la lutte pour l’Europe unie a été atteint.

Johan Willem Beyen: načrt za skupni trg

Johan Willem Beyen je bil mednarodni bančnik, podjetnik in nizozemski politik, ki je s t.i. Beyenovim načrtom procesu evropskega povezovanja sredi 50. let prejšnjega stoletja dal nov zagon.

Beyen je eden od manj znanih ustanoviteljev EU. Tisti, ki so ga poznali, so ga občudovali zaradi njegove očarljivosti, mednarodnega duha in družabnosti.

X

Winston Churchill: poziv k ustanovitvi Združenih držav Evrope

Winston Churchill je bil oficir, vojni poročevalec in britanski premier (1940–1945 in 1951–1955). Med prvimi je pozval k ustanovitvi „Združenih držav Evrope“. Po drugi svetovni vojni je bil prepričan, da lahko mir zagotovi samo združena Evropa. Enkrat za vselej je želel odpraviti zlo nacionalizma in vojnega hujskaštva v Evropi.

X

Winston Churchill 19. septembra 1946 v Zürichu

… evropsko družino moramo preoblikovati v regionalno strukturo, ki bi ji lahko rekli Združene države Evrope. Prvi korak k temu cilju bo vzpostavitev Sveta Evrope. Čeprav sprva ne bodo vse države Evrope pripravljene ali sposobne, da se pridružijo uniji, moramo nadaljevati povezovanje s tistimi, ki to želijo in zmorejo.


Winston Churchill speaking on 19 September 1946 in Zurich

…we must re-create the European family in a regional structure called, it may be, the United States of Europe, and the first practical step will be to form a Council of Europe. If at first all the States of Europe are not willing or able to join the union we must nevertheless proceed to assemble and combine those who will and those who can.

Alcide de Gasperi: prepričljivi zagovornik demokracije in svobode v Evropi

Med letoma 1945 in 1953 je bil Alcide de Gasperi kot italijanski predsednik vlade in minister za zunanje zadeve odgovoren za usodo Italije po drugi svetovni vojni.

Vedno znova je podpiral pobude za združitev Zahodne Evrope, prispeval k izvajanju Marshallovega načrta in oblikovanju tesnih gospodarskih vezi z drugimi evropskimi državami, zlasti Francijo.

X

Alcide de Gasperi 12. januarja 1951 v Strasbourgu

Če bomo ustvarili samo skupno upravo brez politične volje, utelešene v nekem višjem organu, ki bi združeval mnenja držav, jih kristaliziral in preoblikoval v neko višjo obliko, bomo tvegali, da bodo naša evropska prizadevanja v primerjavi z vitalnostjo nacionalnih videti brez zagona in oropana višjih ciljev. Tako bi se morda evropske institucije zazdele nepotrebne ali celo represivne, kot se je v določenem obdobju zatona zgodilo njihovim predhodnikom v Svetem rimskem cesarstvu.


Alcide de Gasperi parle le 12 janvier 1951 à Strasbourg

Si nous ne bâtissons que des administrations communes sans qu'il y ait une volonté politique supérieure vérifiée par un organisme central, dans lesquels les volontés nationales se rencontrent, se précisent et se réchauffent dans une synthèse supérieure, nous risquons que cette activité européenne, comparée aux vitalités nationales particulières, paraisse sans chaleur, sans vie idéale. Il pourrait même apparaître à certain moment un harnachement superflu et peut être oppressif, tel que le Saint-Empire Romain apparu à certaine période de son déclin.

Walter Hallstein: diplomatski zagovornik hitrega evropskega povezovanja

Walter Hallstein je bil prvi predsednik Evropske komisije (od leta 1958 do leta 1967), zaprisežen Evropejec in odločen zagovornik evropskega povezovanja.

Kot predsednik Evropske komisije si je prizadeval za hitro oblikovanje skupnega trga. S svojo veliko zavzetostjo in sposobnostjo prepričevanja je vplival na nadaljnje povezovanje še po koncu svojega predsedovanja. V njegovem mandatu se je evropsko povezovanje zelo pospešilo.

X

Walter Hallstein 2. marca 1953 v Strasbourgu

Vemo, kaj nas žene: neuničljiva zavest o evropski identiteti. Samo z močno in enotno Evropo so lahko evropski prebivalci, in ves svet, resnično uspešni. Razdrobljena Evropa bo postala svetovni Balkan in bo nenehno v nevarnosti, da se drugi vmešavajo v njene zadeve. Če želi biti slišana, mora Evropa govoriti z enim glasom. Zato bi bilo prav, da ne dramatiziramo občasnih posamičnih ali skupinskih uravnalnih ukrepov.


Walter Hallstein spricht am 2. März 1953 in Straßburg

Was uns vorwärts treibt, ist zur Genüge bekannt: Es gibt ein unzerstörbares europäisches Selbstgefühl. Nur mit einem starken, einigen Europa können die Europäer - und kann die Welt - wirklich gedeihen. Ein zersplittertes Europa wird zum Balkan der Welt werden und zur ständigen Einladung an andere, sich in seine Angelegenheiten einzumischen. Es muss mit einer Stimme sprechen, um gehört zu werden. Nichts ist darum unangebrachter, als die von Zeit zu Zeit eintretende Konzentration auf einzelne Ausgleichsvorgänge oder ihre gelegentliche Kumulierung zu dramatisieren.

Sicco Mansholt: kmetovalec, član odporniškega gibanja in pravi Evropejec

Sicco Mansholt je bil kmetovalec, član nizozemskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno, nacionalni politik in prvi evropski komisar za kmetijstvo. Njegove zamisli so temelj skupne kmetijske politike Evropske unije, ki je vse od ustanovitve EU ena njenih najpomembnejših politik.

Mansholt, ki je bil ob koncu druge svetovne vojne priča posledicam hude lakote na Nizozemskem, je bil prepričan, da mora Evropa postati prehransko samozadostna in da je treba zagotoviti zanesljivo preskrbo s hrano po dostopnih cenah za vse.

X

Sicco Mansholt 10. decembra 1968 v Bruslju

Komisija je Svetu ministrov ravnokar predstavila svoje mnenje o tem, kaj je treba v naslednjih 10 letih ukreniti na področju evropskega kmetijstva.

Sporočila mu je tudi, da bo najprej pripravila memorandum o strukturi kmetijstva v najširšem pomenu besede.

Predvidene reforme bodo tako korenite, ne samo finančno ampak tudi strukturno, da se je Komisija odločila za pripravo memoranduma.


Sicco Mansholt in gesprek op 10 december 1968 in Brussel

De Commissie heeft dus zojuist aan de ministerraad een uiteenzetting gegeven van wat zij meent dat in de komende 10 jaar moet gebeuren in de Europese landbouw.

Zij heeft dus meegedeeld dat er in de 1ste plaats een memorandum zal worden overgelegd ten aanzien van de agrarische structuur in de ruimste zin van het woord.

Het zijn zulke ingrijpende maatregelen, niet alleen financieel diep ingrijpend maar ook structureel diep ingrijpend, dat zij meent dat de vorm van een memorandum de juiste is.

Jean Monnet: gonilna sila povezovanja Evrope

Francoski politični in gospodarski svetovalec Jean Monnet je bil predan evropskemu povezovanju. Navdihnil je Schumanov načrt o združitvi zahodnoevropske težke industrije.

Monnet je bil doma iz francoske pokrajine Cognac. Pri 16 letih je končal šolo, potem je veliko potoval po svetu kot trgovec za konjak in pozneje tudi kot bankir. Med obema svetovnima vojnama je zasedal visok položaj na področju usklajevanja industrijske proizvodnje v Franciji in Združenem kraljestvu.

X

Jean Monnet leta 1951 v Strasbourgu

Odločitve tega prvega evropskega izvršilnega organa, Visoke oblasti, enotno izvaja naših šest držav. To je eden najpomembnejših dosežkov našega projekta in preizkus njegove uspešnosti.

Ta prvi skupni trg, te prve nadnacionalne institucije, to je začetek povezovanja Evrope.


Jean Monnet parle en 1951 à Strasbourg

Les décisions de ce premier exécutif européen qu’est la Haute Autorité, sont exécutées dans nos six pays comme s'ils n’en faisaient qu'un. C'est là une des transformations essentielles que réalise notre entreprise et le test de sa réussite.

Ce premier marché commun, ces premières institutions supranationales, c'est l'Europe qui commence à s'unir.

Robert Schuman: načrtovalec projekta evropskega povezovanja

Državnik Robert Schuman, pravnik in francoski zunanji minister med letoma 1948 in 1952, velja za enega od ustanoviteljev združene Evrope.

V sodelovanju z Jeanom Monnetom je pripravil mednarodno priznani Schumanov načrt, ki ga je predstavil 9. maja 1950. Ta dan danes velja za rojstni dan Evropske unije. Predlagal je skupni nadzor nad proizvodnjo premoga in jekla, najpomembnejših surovin za proizvodnjo orožja. Temelj načrta je prepričanje, da države brez nadzora nad proizvodnjo premoga in jekla ne morejo začeti oboroženih spopadov.

X

Robert Schuman 9. maja 1950 v Parizu

Francija že več kot 20 let podpira združevanje Evrope in si prizadeva zagotavljati mir.

Evropa se ni združila in prišla je vojna. Evrope ne bo mogoče oblikovati v enem zamahu ali samo z enostavnim načrtom. Nastajala bo postopoma s konkretnimi dejanji, ki bodo najprej zagotovila resnično solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotno nemško in francosko proizvodnjo premoga in jekla postavimo pod nadzor skupne Visoke oblasti.


Robert Schuman donne sa déclaration le 9 mai 1950 à Paris

En se faisant depuis plus de 20 ans le champion d'une Europe unie, la France a toujours eu pour objet essentiel de servir la paix.

L'Europe n'a pas été faite, nous avons eu la guerre. L'Europe ne se fera pas d'un coup, ni dans une construction d'ensemble. Elle se fera par des réalisations concrètes, créant d'abord une solidarité de fait. Le gouvernement français propose de placer l'ensemble de la production franco-allemande de charbon et d'acier sous une haute autorité commune.

Paul-Henri Spaak: evropski vizionar in nadarjeni retorik

Belgijec Paul-Henri Spaak si je naziv „evropski državnik“ prislužil z dolgoletno uspešno politično kariero.

Spaak je imel vodilno vlogo pri pripravi Rimske pogodbe, saj so ga države udeleženke konference v Messini leta 1955 imenovale za predsednika delovnega odbora za pripravo besedila pogodbe.

X

Paul-Henri Spaak parle le 11 décembre 1951 à Paris

… čeprav nekaterim naša prizadevanje pomenijo zelo malo, številni menimo, da je naša naloga izredno pomembna in nujna.

Občudujem vse, ki zmorejo ostati mirni v današnjih razmerah v Evropi. Če ne bi bili prisiljeni medsebojno sodelovati, bi lahko postali izredno okrutni … kar spomnimo se nedavnih dni!


Paul-Henri Spaak parle le 11 décembre 1951 à Paris

…alors que certains sont à peine touchés par l'intérêt et l'utilité de notre besogne, pour un certain nombre d'entre nous ce que nous aurions à faire ici c'est une chose vitale et d'une urgente nécessité.

J'admire ceux qui peuvent rester calme dans l'état actuel de l'Europe. On pourrait être terriblement cruel si nous n'étions pas forcé d'être aussi parlementaire.., mais tout de même retournez-vous un peu sur les années qui viennent de s'écouler!

Altiero Spinelli: neutrudni federalist

Italijanski politik Altiero Spinelli je bil eden od ustanoviteljev Evropske unije. Pod njegovim vodstvom je Evropski parlament pripravil predlog Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, imenovan Spinellijev načrt. Načrt, ki ga je leta 1984 Parlament sprejel z veliko večino, je pomembno vplival na krepitev pogodb EU v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.

X

Altiero Spinelli 8. julija 1981 v Strasbourgu

Predvsem moramo še naprej krepiti vlogo Parlamenta. Zato pozivamo k ustanovitvi novega parlamentarnega odbora, ki se bo, s kakršnim koli imenom že, izključno posvetil temu vprašanju. Pripravil bo tudi vmesna poročila in parlament pozval, naj na podlagi čim večjega konsenza, doseženega v javni razpravi izbere eno od predlaganih možnosti. Naš cilj je, da se pri končni potrditvi projekta reform, vsi polno zavedamo pomena in posledic sprejetega.


Altiero Spinelli parlando l’8 luglio 1981 a Strasburgo

Dovremo in primo luogo impegnare sempre più e sempre più fortemente il Parlamento tutto intero. È per questo che chiediamo la costituzione di una nuova commissione parlamentare che, comunque essa si chiami, si occupi solo di questo tema e che man mano presenti rapporti interinali al Parlamento per chiamarlo a decidere fra le varie opzioni che si presenteranno ed a formare attraverso larghi dibattiti di consensi più ampi possibili, fino a giungere al voto finale del progetto di riforma, nella piena consapevolezza da parte di tutti di ciò che significa e implica.

KONTAKT

Splošna vprašanja

Pokličite po telefonu
00 800 6 7 8 9 10 11 Podatki o telefonskih storitvah

Vprašanja po e-pošti

Kontaktni podatki in obiski pri institucijah, kontakti za medije

Povejte nam

Ste našli želene informacije?

DaNe

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?