24. april 1972
Prvi načrt EU za skupno valuto nastane leta 1970. Da bi ohranile monetarno stabilnost, članice EU sklenejo, da se sme medsebojno razmerje vrednosti njihovih valut gibati v ozkih mejah. Ta mehanizem deviznih tečajev (MDT), vzpostavljen leta 1972, je prvi korak k uvedbi evra 30 let pozneje.
V 70. letih se okrepi boj proti onesnaževanju okolja. EU sprejme zakone za zaščito okolja in prvič uvede načelo „onesnaževalec plača". Ustanovijo se interesne skupine, kot je Greenpeace.
1. januar 1973
Šesterica postane deveterica, ko se EU uradno pridružijo Danska, Irska in Združeno kraljestvo.
Države članice: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska.
Nove države članice: Danska, Irska, Združeno kraljestvo.
Po arabsko-izraelski vojni oktobra 1973 države proizvajalke nafte s Srednjega vzhoda močno povišajo cene in omejijo prodajo nekaterim evropskim državam. To povzroči gospodarske probleme v celotni EU. Naftna kriza 1973/74 – kolone vozil čakajo na gorivo, ki ga primanjkuje.
10. december 1974
Da bi izrazili svojo solidarnost, voditelji EU ustanovijo Evropski sklad za regionalni razvoj. Njegov namen je prenos denarja iz bogatih regij v revne, izboljšanje cestnih in komunikacijskih povezav, pritegnitev naložb in ustvarjanje delovnih mest. Ta vrsta dejavnosti pozneje znaša eno tretjino celotne porabe EU.
7.–10. junij 1979
Državljani EU prvič neposredno volijo poslance v Evropski parlament. Pred tem datumom so jih imenovali nacionalni parlamenti. Sedeži poslancev so razvrščeni po vseevropskih političnih skupinah (socialisti, konzervativci, liberalci, zeleni itd.) in ne po nacionalnih skupinah. Vpliv Parlamenta neprestano raste.
S padcem Salazarjevega režima na Portugalskem leta 1974 in smrtjo generala Franca v Španiji leta 1975 se končata še zadnji desničarski diktaturi v Evropi. V obeh državi izvolijo demokratično vlado – pomemben korak k izpolnitvi pogojev za bodoče članstvo v EU.
Umor bivšega italijanskega premiera Alda Mora leta 1978 je eno od številnih terorističnih dejanj ekstremističnih skupin v 70-ih letih. Med žrtvami so vodilni odvetniki, poslovneži in politiki, pa tudi 11 izraelskih atletov na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972.
