Orodja za dostop
Storitvena orodja
Izbira jezika
Navigacijska pot
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je začela tretjo in zadnjo stopnjo prehoda na skupni trg, s katero je za večino vprašanj v Svetu poslej veljal sistem večinskega odločanja namesto prejšnjega sistema soglasnega odločanja.
V Bruslju je potekal vsakoletni skupni sestanek evropskih institucij. Razprava je bila posvečena predvsem dvema institucionalnima vprašanjema: sodelovanju med Komisijo in Svetom ter odločanju z večino v Svetu.
Luksemburški kompromis: Francija, ki je sedem mesecev izvajala „politiko praznega sedeža“, je znova začela sodelovati v Svetu v zameno za dogovor o ohranitvi soglasnega odločanja pri vprašanjih, za katera ena od držav članic meni, da zadevajo njene pomembne interese.
Francoski politik Alain Poher je bil izvoljen za predsednika Evropskega parlamenta.
Komisija je Svetu predstavila predloge o financiranju skupne kmetijske politike, neodvisnih prihodkih Evropske skupnosti in večjih pristojnostih Evropskega parlamenta.
Belgija je ratificirala pogodbo o ustanovitvi enotnega Sveta in Komisije Evropskih skupnosti.
Italija je ratificirala pogodbo o ustanovitvi enotnega Sveta in Komisije Evropskih skupnosti.
Svet je sprejel sklepe in resolucije o časovnem okviru in financiranju skupne kmetijske politike. Določil je tudi svoje cilje na drugih področjih skupnega interesa.
Veliko vojvodstvo Luksemburg je ratificiralo pogodbo o ustanovitvi enotnega Sveta in Komisije Evropskih skupnosti.
Nizozemska je ratificirala pogodbo o ustanovitvi enotnega Sveta in Komisije Evropskih skupnosti.
Skupni sestanek evropskih institucij, na katerem so se pogovarjali predvsem o napredku Skupnosti pri gospodarskem povezovanju in prihodnjih načrtih.