Evropska unija je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni. Najprej se je začelo gospodarsko sodelovanje: države, ki med seboj trgujejo, postanejo gospodarsko odvisne druga od druge in se zato verjetneje bolj izogibajo sporom. Tako je leta 1958 nastala Evropska gospodarska skupnost (EGS), sprva gospodarska povezava šestih držav: Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Luksemburga in Nizozemske. Sčasoma je prerasla v ogromen enotni trg, ki se še razvija.
Gospodarski uniji je sledilo politično povezovanje, ki je zajelo še vsa druga področja, od razvojne pomoči do okolja. Novi razvoj se je odrazil v spremembi imena leta 1993 iz Evropske gospodarske skupnosti v Evropsko unijo (EU).
V Evropski uniji že petdeset let vladajo mir, stabilnost in blaginja, dvignil se je življenjski standard in uvedena je bila skupna evropska valuta. Z odpravo mejnega nadzora med državami EU je zdaj mogoče prosto potovati skoraj po vsej celini. Lažje je tudi živeti in najti delo v tujini.
EU temelji na načelu vladavine prava. To pomeni, da vse njene dejavnosti izhajajo iz pogodb, o katerih se prostovoljno in demokratično dogovorijo vse države članice. V teh obvezujočih pogodbah so države članice določile svoje cilje na številnih področjih dela.
Eden takšnih ciljev je uveljavljanje človekovih pravic, in sicer v državah članicah in drugod po svetu. Človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic so temeljne vrednote EU. Od podpisa Lizbonske pogodbe leta 2009 so te vrednote zapisane v enotnem dokumentu: Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Listina je pravno zavezujoča za institucije EU in njene države članice, kadar uporabljajo zakonodajo EU.
Enotni trg je gonilna gospodarska sila EU, ki omogoča prosti pretok blaga, storitev in kapitala ter prosto gibanje ljudi. Drugi ključni cilj je izboljšati delovanje enotnega trga, da bodo imeli evropski državljani čim večjo korist.
Evropska unija se širi in si še naprej prizadeva za večjo preglednost in demokratičnost svojih institucij. Neposredno izvoljeni Evropski parlament je dobil več pristojnosti. Pomembnejšo vlogo imajo parlamenti držav članic, ki vedno tesneje sodelujejo z evropskimi institucijami. Tudi evropski državljani imajo čedalje več možnosti za sodelovanje v postopkih odločanja.
