I. Potovanje, življenje in delo v Evropi

Prva pravica evropskega državljana je pravica do gibanja, življenja in dela kjer koli v Uniji. Utemeljena je v poglavju o državljanstvu Maastrichtske pogodbe.

EU je sprejela direktivo, ki je uvedla sistem medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom. Ta direktiva velja za vse univerzitetne smeri, ki trajajo najmanj tri leta, in temelji na načelu medsebojnega zaupanja v kakovost nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Vsak državljan EU lahko kjer koli v Uniji opravlja zdravstvene, izobraževalne in druge javne storitve, z izjemo dejavnosti, za katere so pristojni javni organi (policija, oborožene sile, zunanje zadeve itd.). Ali ni torej povsem logično, da za poučevanje angleščine v Rimu zaposlijo britanskega učitelja in da se mlad belgijski diplomant prijavi na razpis za državnega uradnika v Franciji?

Evropskim državljanom, ki potujejo znotraj EU, nacionalni organi od leta 2004 lahko izdajo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jim pomaga kriti zdravstvene stroške, če zbolijo med bivanjem v drugi državi.

II. Kako lahko državljani uveljavljajo svoje pravice

Evropejci niso samo potrošniki ali udeleženci v gospodarskih in družbenih zadevah. So tudi državljani Evropske unije, kar jim daje določene politične pravice. Po Maastrichtski pogodbi ima vsak državljan Unije ne glede na narodnost volilno pravico in pravico kandidirati na lokalnih volitvahv državi prebivanja ter na volitvah v Evropski parlament .

Evropska unija je tako bliže državljanom. Državljanstvo Unije je zdaj zapisano v Pogodbo, ki navaja, da so državljani Evropske unije „vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Državljanstvo Unije dopolnjuje in ne nadomešča nacionalnega državljanstva.“

III. Temeljne pravice

Amsterdamska pogodba, ki je začela veljati leta 1999, še bolj poudarja temeljne pravice. Uvaja ukrepanje proti vsaki državi, ki bi kršila temeljne pravice državljanov EU. Načelo nediskriminacije v tej pogodbi ne zajema le narodnosti, ampak tudi spol, rasno in versko pripadnost, starost ter spolno usmerjenost.

Amsterdamska pogodba nenazadnje izboljšuje tudi politiko preglednosti v EU in državljanom omogoča boljši dostop do uradnih dokumentov institucij.

Evropska unija je decembra 2000 v Nici potrdila svojo zavezanost spoštovanju državljanskih pravic, tako da je slovesno razglasila Listino Evropske unije o temeljnih pravicah . Listino so pripravili na konvenciji, ki so jo sestavljali poslanci nacionalnih parlamentov ter Evropskega parlamenta, predstavniki nacionalnih vlad in član Komisije. Dokument v 54 členih šestih poglavij – Dostojanstvo, Svoboščine, Enakost, Solidarnost, Pravice državljanov in Pravičnost – razlaga temeljne vrednote Evropske unije ter državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice državljanov EU.

Uvodni členi govorijo o človeškem dostojanstvu ter pravici do življenja, osebne integritete, svobode izražanja in vesti. Poglavje o solidarnosti na nov način združuje socialne in ekonomske pravice, kot so:

• pravica do stavke;
• pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanj;
• pravica do usklajevanja družinskega in poklicnega življenja;
• pravica do zdravstvenega varstva, socialne varnosti in socialne pomoči v vsej Evropski uniji.

Listina ščiti tudi enakost moških in žensk ter uvaja novosti, kot so pravica do varstva podatkov, prepoved evgeničnih metod in reproduktivnega kloniranja ljudi, pravica do varstva okolja, pravice otrok in starejših ter pravica do dobre uprave.

IV. Evropska unija pomeni izobrazbo in kulturo

Zavesti o skupni pripadnosti in usodi ni mogoče umetno ustvariti. Izhaja lahko le iz skupne kulturne zavesti, zato mora Evropa danes pozornost usmeriti ne le v gospodarstvo, temveč tudi v izobraževanje, državljanstvo in kulturo.

Del te usmeritve so programi EU za izobraževanje in usposabljanje. Spodbujajo programe izmenjave, ki študentom omogočajo odhod v tujino, sodelovanje v skupnih šolskih dejavnostih, učenje novih jezikov itd. Organizacijo šol in izobraževanja ter natančne učne načrte še vedno določajo na nacionalni ali lokalni ravni.

Programi EU za vseživljenjsko učenje: okvirne številke za programsko obdobje 2007–2013.

Na področju kulture evropska programa „Kultura“ in „Media“ spodbujata sodelovanje med ustvarjalci oddaj, producenti, televizijskimi postajami in umetniki iz različnih držav. Tako nastane več evropskih televizijskih programov in filmov, kar vzpostavlja ravnovesje med evropsko in ameriško produkcijo.

V. Varuh človekovih pravic in pravica do peticije

Pogodba o Evropski uniji je v želji, da bi EU približala njenim državljanom, uvedla mesto varuha človekovih pravic. Imenuje ga Evropski parlament, trajanje njegovega mandata pa je enako trajanju mandata Parlamenta. Njegova naloga je, da obravnava pritožbe proti institucijam in organom EU. Pritoži se lahko vsak državljan EU in vsaka fizična ali pravna oseba, ki živi ali ima sedež v eni od držav EU. Varuh človekovih pravic poskuša na miren način rešiti spor med pritožnikom in zadevno institucijo ali organom.

Druga pomembna vez med državljani in institucijami EU je ustaljena praksa Parlamenta, da sprejema peticije, ki jih lahko nanj naslovi katera koli oseba, ki prebiva v državi članici EU.

VI. Vključevanje državljanov

Ideja o „Evropi po meri državljanov" je precej sveža. Nekateri simboli že ponazarjajo skupno evropsko identiteto, na primer evropski potni list (v uporabi od leta 1985), evropska himna (Beethovnova „Oda radosti“) in evropska zastava (venec dvanajstih zlatih zvezd na modrem ozadju). Od leta 1996 vse države članice tudi izdajajo evropsko vozniško dovoljenje. EU je sprejela geslo „Združeni v različnosti“ in 9. maj razglasila za „dan Evrope“.

Od leta 1979 člane Evropskega parlamenta volimo neposredno na splošnih volitvah. Evropsko združevanje je tako dobilo večjo demokratično legitimnost in neposredno vez z voljo ljudi. Evropa bi lahko postala celo še bolj demokratična, če bi Parlament imel večjo vlogo, če bi nastale resnično evropske politične stranke in če bi navadnim ljudem dali več besede pri oblikovanju politike EU preko nevladnih organizacij in drugih prostovoljnih združenj.

Uvedba evrskih bankovcev in kovancev leta 2002 je imela velik psihološki učinek. Več kot dve tretjini državljanov EU zdaj upravlja svoje finance in prihranke v evrih. Cene blaga in storitev v evrih omogočajo potrošnikom neposredno primerjavo cen po državah. V skladu s schengenskim sporazumom (ki naj bi ga sčasoma podpisale vse države) so bile odpravljene mejne kontrole v večini držav EU, kar državljanom že daje občutek pripadnosti enemu, združenemu geografskemu območju.

„Ne povezujemo držav, ampak združujemo ljudi,“ je leta 1952 dejal Jean Monnet. Večja ozaveščenost ljudi o Evropski uniji in vključevanje državljanov v njene dejavnosti sta še vedno največja izziva za institucije EU.