Kratka predstavitev EU – Evropa v 12 poglavjih – Nasproti družbi, ki temelji na znanju

bgcsdadeetelenesfritlvlthumtnlplptroskslfisv

EUROPA > Kratka predstavitev EU > Evropa v 12 poglavjih > Poglavje 8

	Domača stran
	Čemu Evropska unija?
	Deset zgodovinskih mejnikov
	Širitev in sosedska politika
	Kako deluje EU?
	Kaj pravzaprav počne EU?
	Enotni trg
	Ekonomska in monetarna unija ter evro
	Nasproti družbi, ki temelji na znanju
	Evropa po meri državljanov
	Območje svobode, varnosti in pravice
	Evropska unija na svetovnem prizorišču
	In kakšna je prihodnost Evrope?
	Ključni datumi v zgodovini evropskega združevanja

Družba, ki temelji na znanju

Poudarek na gospodarski rasti in delovnih mestih

Unija se namerava odzvati na globalizacijo s povečanjem konkurenčnosti evropskega gospodarstva (liberalizacija telekomunikacij, storitev in energije).
S spodbujanjem izmenjave „najboljših praks“ želi podpreti reformne programe držav članic.
Potrebo po gospodarski rasti in konkurenčnosti si prizadeva uskladiti s cilji socialne kohezije in trajnostnega razvoja, ki so temelj evropskega modela
Strukturni skladi EU bodo v proračunskem obdobju 2007–2013 več sredstev namenili za usposabljanje, inovacije in raziskave.

Na začetku zadnjega desetletja 20. stoletja sta dva pomembna procesa sprožila spremembe v gospodarstvu in načinu življenja po vsem svetu, vključno z Evropo. Prvi je pojav globaliziranega gospodarstva, ko so gospodarstva po vsem svetu postajala vedno bolj soodvisna. Drugi je tehnološka revolucija, vključno z internetom ter novo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

I. Lizbonski proces

(a) Cilji

Voditelji EU so se leta 2000 jasno zavedali, da evropsko gospodarstvo potrebuje temeljito prenovo, če naj bo sposobno konkurirati Združenim državam Amerike in drugim svetovnim gospodarstvom. Marca istega leta je Evropski svet na zasedanju v Lizboni postavil nov in ambiciozen cilj za EU: da bo do leta 2010 postala „najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno ustvariti trajnostno gospodarsko rast, nova in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo“.

Ženska uporablja računalnik © Van Parys Media
Evropejci morajo biti opremljeni
za današnji trg dela.

(b) Strategija

Evropski svet je izdelal tudi podrobno strategijo za dosego tega cilja. „Lizbonska strategija“ obsega vrsto področij, kot so znanstvene raziskave, izobraževanje, poklicno usposabljanje, dostop do interneta in elektronsko poslovanje. Zajema tudi reformo evropskih sistemov socialne varnosti. Ti sistemi so ena največjih pridobitev Evrope: državam namreč omogočajo, da brez večjih težav sprejemajo strukturne in socialne spremembe. Vendar jih je treba posodobiti in poskrbeti za njihovo vzdržnost, če naj koristijo tudi prihodnjim rodovom.

Evropski svet se vsako pomlad sestane, da bi ocenil napredek pri izvajanju lizbonske strategije.

II. Večji poudarek na gospodarski rasti in delovnih mestih

Evropski svet spomladi 2006 ni poskušal skriti dejstva, da lizbonski proces po šestih letih ni povsod dal želenih rezultatov. Odločil se je spopasti s še vedno visoko brezposelnostjo v številnih državah EU in preusmeriti prednostne naloge EU na gospodarsko rast in delovna mesta. Če hoče Evropa povečati produktivnost svojih gospodarstev in socialno kohezijo, si mora še naprej prizadevati predvsem za večjo gospodarsko učinkovitost, inovacije in boljše znanje svojega prebivalstva.

Na pobudo predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa so se države članice EU odločile:

povečati naložbe v raziskave in inovacije;
povečati vlogo Evropske komisije kot koordinatorice, ki podpira države članice, zlasti z razširjanjem „najboljših praks“ v Evropi;
pospešiti reforme finančnih trgov in sistemov socialnega varstva ter liberalizacijo telekomunikacijskih in energetskih sektorjev.

Skupina najstnikov na tekočih stopnicah © Van Parys Media
Jutrišnji upokojenci potrebujejo socialno varnost, ki jo je
treba pripraviti danes.