I. Cilj iz leta 1993

(a) Meje skupnega trga

Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti je leta 1957 omogočila odpravo carinskih ovir znotraj Skupnosti in vzpostavitev skupne carinske tarife za blago iz vseh držav zunaj EGS. Ta cilj je bil dosežen 1. julija 1968

Vendar so carinske dajatve samo ena od zaščitnih ovir za čezmejno trgovanje. V 70. letih prejšnjega stoletja so še druge trgovinske ovire onemogočale popolno uresničitev skupnega trga. Tehnični predpisi, varnostni in zdravstveni standardi, nacionalni predpisi o pravici do opravljanja določenih poklicev in devizne kontrole – vse to je omejevalo prosti pretok ljudi, blaga in kapitala.

(b) Cilj iz leta 1993

Junija 1985 je Komisija pod vodstvom Jacquesa Delorsa objavila belo knjigo, na podlagi katere bi v naslednjih sedmih letih odpravila vse fizične, tehnične in davčne ovire za prosti pretok znotraj Skupnosti. Cilj je bil spodbuditi industrijski in trgovinski razmah na velikem, poenotenem gospodarskem območju, primerljivem z ameriškim trgom

Oblikovanje enotnega trga je omogočil Enotni evropski akt, ki je začel veljati julija 1987. Njegove določbe so vključevale:

• razširitev pooblastil Skupnosti na nekaterih področjih politike (socialna politika, raziskave, okolje);
• postopno vzpostavitev enotnega trga do konca 1992 z obsežnim zakonodajnim programom, ki je vključeval sprejetje na stotine direktiv in uredb;
• pogostejšo uporabo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu ministrov.

II. Kakšen je enotni trg danes

(a) Fizične ovire

Odpravljene so vse mejne kontrole v EU, skupaj s carinskimi kontrolami oseb. Policija po potrebi se še vedno opravlja naključne kontrole (v okviru boja proti kriminalu in drogam).

Schengenski sporazum, ki ga je junija 1985 podpisala prva skupina držav EU, pozneje pa se je razširil še na druge (Irska, Združeno kraljestvo, Ciper, Bolgarija in Romunija ne sodelujejo), ureja sodelovanje policije ter skupno azilno politiko in politiko priseljevanja, kar omogoča popolno odpravo kontrole oseb na notranjih mejah EU (glej poglavje 10: „Svoboda, varnost in pravica“).

(b) Tehnične ovire

Države EU so za večino izdelkov sprejele načelo vzajemnega priznavanja nacionalnih predpisov. Vsak izdelek, ki se zakonito izdeluje in prodaja v eni državi članici, se lahko trži v vseh drugih državah članicah.

Zaradi vzajemnega priznavanja ali usklajevanja nacionalnih predpisov o dostopu do nekaterih poklicev ali njihovem opravljanju (pravo, medicina, turizem, bančništvo, zavarovanje itd.) je bilo mogoče liberalizirati storitveni sektor. Kljub temu svoboda gibanja nikakor ni popolna. Še vedno so ovire, ki preprečujejo ljudem, da bi se preselili v drugo državo EU ali tam opravljali določeno delo.

Sprejeti so ukrepi, ki bodo izboljšali mobilnost delavcev, predvsem pa zagotovili, da bodo diplome in poklicne kvalifikacije (npr. za vodovodarje, mizarje itd.), pridobljene v eni državi EU, priznavali v vseh drugih.

Odprtje nacionalnih storitvenih trgov je povzročilo, da so cene nacionalnih telefonskih klicev padle na zgolj delček cen, ki so veljale pred 10 leti. Zaradi novih tehnologij telefoniranje vse pogosteje poteka po internetu. Medsebojna konkurenca je občutno znižala cene nizkocenovnih letalskih prevoznikov v Evropi.

(c) Davčne ovire

Davčne ovire so se zmanjšale zaradi delnega medsebojnega približevanja nacionalnih stopenj DDV. Države članice in nekatere druge države (vključno s Švico) so podpisale sporazum o davkih na prihodke od finančnih naložb, ki je začel veljati julija 2005.

(d) Javna naročila

Zaradi direktiv, ki zajemajo storitve, dobavo in dela v mnogih sektorjih, vključno z vodo, energijo in telekomunikacijami, so javna naročila ne glede na to, ali jih oddajo nacionalni, regionalni ali lokalni organi, zdaj odprta za ponudnike iz vse EU.

III. Tekoče delo

(a) Finančne storitve

Akcijski načrt EU o oblikovanju integriranega trga za finančne storitve do leta 2005 je dokončan. Stroški zadolževanja za podjetja in potrošnike se znižujejo, varčevalci pa bodo lahko pri raznih naložbenih proizvodih (varčevalni načrti in pokojninske sheme) po lastni presoji izbirali med evropskimi ponudniki. Znižale so se bančne provizije za čezmejna plačila.

(b) Administrativne in tehnične ovire za prost pretok

Države EU pogosto še vedno nerade sprejemajo standarde in merila druge države in občasno nerade priznavajo enakovrednost poklicnih kvalifikacij. Tudi razdrobljenost nacionalnih davčnih sistemov ovira povezovanje in učinkovitost trga.

(c) Piratstvo in ponarejanje

Potrebna je zaščita, ki bi preprečila piratstvo in ponarejanje izdelkov EU. Evropska komisija ocenjuje, da ta kazniva dejanja EU vsako leto stanejo na tisoče delovnih mest. Zato si Komisija in nacionalne vlade prizadevajo povečati zaščito avtorskih in patentnih pravic.

IV. Politike, ki podpirajo enotni trg

(a) Prevoz

Dejavnosti EU so usmerjene predvsem na svobodo opravljanja storitev v kopenskem prometu, zlasti na prost dostop do mednarodnega prevoznega trga in pripustitev tujih prevoznih podjetij na nacionalne prevozne trge držav članic. Sprejete so odločitve za usklajevanje konkurenčnih razmer v sektorju cestnih prevozov, zlasti kar zadeva kvalifikacije delavcev in dostop do trga, svobodo ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev, čas vožnje in prometno varnost.

Skupna politika letalskih prevozov se mora prilagajati svetovni konkurenci. Nebo nad Evropo se postopoma liberalizira. Veliki letalski prevozniki imajo tako več možnosti za delitev kapacitet, vzajemno dostopanje na trg in svobodno določanje prevoznin. Hkrati zaščitne klavzule letalske družbe silijo, da upoštevajo obveznosti javne storitve in zahteve za coniranje.

Ostrejša konkurenca je znižala cene letalskih vozovnic in olajšala potovanje.

Za ladijski promet – ne glede na to, ali ga izvajajo evropske družbe ali plovila, ki plujejo pod zastavo držav nečlanic EU – veljajo pravila EU o konkurenci. Ta pravila so namenjena boju proti nepoštenemu določanju cen (zastava države z nizkimi dajatvami za registracijo ladij). Obravnavajo tudi hude težave, s katerimi se spopada ladjedelniška dejavnost v EU.

(b) Konkurenca

Začetki trdne politike konkurence EU segajo v čas Rimske pogodbe in so bistvena logična posledica predpisov o prosti trgovini na evropskem enotnem trgu. Politiko izvaja Evropska komisija, ki je skupaj s Sodiščem Evropskih skupnosti odgovorna za njeno uveljavljanje.

Namen te politike je preprečiti, da bi kakršno koli dogovarjanje med podjetji, kakršna koli pomoč javnih organov ali kakršen koli nepošten monopol izkrivljal svobodno konkurenco na enotnem trgu.

Zadevne družbe ali organi morajo Evropski komisiji priglasiti vsak sporazum, za katerega veljajo pravila Pogodbe. Komisija lahko neposredno izreče globo vsem podjetjem, ki kršijo pravila konkurence ali ne opravijo zahtevane priglasitve.

Komisija lahko v primeru nezakonite javne pomoči ali nepriglasitve takšne pomoči od prejemnika zahteva, da jo vrne. Priglasiti je treba vse združitve ali prevzeme, ki bi lahko privedli do prevladujočega položaja družbe v določenem sektorju.

(c) Potrošniška politika

Potrošniška politika EU njenim državljanom zagotavlja varno nakupovanje v vseh državah članicah. Vsi potrošniki uživajo enako visoko raven zaščite. Izdelki, ki jih kupujemo, in hrana, ki jo uživamo, so preskušeni in preverjeni, da bi bili kar najbolj varni. EU s svojimi ukrepi zagotavlja, da nas ne goljufajo sleparski trgovci in da nismo žrtve lažnega ali zavajajočega oglaševanja. Naše pravice so zaščitene ne glede na to, kje v EU smo, in ne glede na to, ali blago kupimo v trgovini, ga naročimo po pošti, telefonu ali po internetu.